Sadje in zelenjava: zakaj izbrati sezonsko in lokalno?

Na trgu se je tako vzpostavilo tekmovanje znotraj katerega ne glede na poreklo, zmagujejo cenejši in lepši izdelki, pakirani v bolj priročno embalažo. Ste se kdaj vprašali, kakšne prednosti prinašajo lokalno pridelani izdelki?

Prisotnost različnih vrst sadja in zelenjave tujega porekla nam kot potrošnikom omogoča večjo izbiro, ki se odraža tudi v pestrosti okusov in hranil. Kljub priročnosti in prednostim, ki jih prinaša globalizacija živilskega trga, se moramo vprašati, kaj se skriva za na pogled popolnimi plodovi in lično embalažo.

Poreklo je za potrošnika zelo pomembna informacija

V aprilu smo izvedli spletno anketo, kjer smo potrošnike povprašali o vaših nakupnih navadah glede sadja in zelenjave. V njej je sodelovalo 516 vprašanih.

Kot smo ugotovili,

• več kot 80 % vprašanih vedno ali pogosto pred nakupom preveri poreklo sadja in zelenjave,
• 78 % vprašanih je za sadje in zelenjavo slovenskega porekla pripravljenih plačati več.

Najbolj zaželena sezonska zelenjava in sadje

• za kilogram slovenskega krompirja bi največ vprašanih odštelo 30 % ali več,
• za kilogram slovenskih jabolk pa bi največ vprašanih odštelo 20 % več.

Kako se dolge transportne poti odražajo na kakovosti?

Sadje in zelenjava, ki sta vzgojena v naši okolici (torej sta lokalnega porekla), imata:

Višjo biološko vrednost

Načeloma sta namreč pobrana v optimalnejši zrelosti, ob kateri imajo plodovi polnejši okus, večjo sočnost in izrazitejšo aromo. Nasprotno morajo biti plodovi, ki prepotujejo dolge poti, pobrani v času tehnološke zrelosti (zrelost, ki ustreza zahtevam uporabnosti), ki je nujna za uspešen transport in skladiščenje, med katerima se vrši tudi samo zorenje.

Višjo hranilno vrednost

Hranilna vrednost upada od trenutka, ko je plod odtrgan (odstavljen od vira hranil in vode) in začne s črpanjem lastnih snovi. Tako se z daljšanjem transportnih poti manjša tudi vsebnosti raznih vitaminov (A, B, C, E).

Odkod sta na trgovske police prihajala sadje in zelenjava v aprilu 2024?

Med 15. in 20. aprilom smo izvedli tržni pregled sadja in zelenjave v več poslovalnicah večjih nakupovalnih centrov (Hofer, Eurospin, Lidl, E. Leclerc, Mercator, Spar, Tuš), manjših trgovin (Fama) in specializiranih trgovinah (Kalček, Polavček), v katerih smo preverjali poreklo sezonskega sadja in zelenjave.

Kaj smo ugotovili?

• Jagode: večinoma španskega porekla, ponekod tudi slovenske, italijanske in grške,
• Jabolka: v veliki meri slovenska, pomembni dobavitelji so tudi Poljska, Italija in Avstrija
• Šparglji: najpogosteje italijanski, ponekod tudi slovenski, španski, madžarski in hrvaški,
• Mlada čebula: večinoma iz Italije, slovenskega porekla nismo zaznali,
• Solata: iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Francije in Španije, z znatno prisotnostjo italijanskih in španskih izdelkov
• Paradižnik: iz Italije, Maroka, Hrvaške, Francije in Španije, skoraj v vsaki trgovini prisotni tudi izdelki slovenskega porekla,
• Špinača: v veliki meri uvožena iz Italije, redko tudi iz Francije in Hrvaške.

Kaj pa sorte in njihovo navajanje?

Praksa navajanja sort posameznih vrst sadja in zelenjave je pri trgovcih različna.

V Fami, Polavčku, Kalčku in Tušu imena sort večinoma niso bila navedena z izjemo jabolk, solat in paradižnikov.

Trgovci Spar, Lidl, Hofer, Mercator, Eurospin in E. Leclerc so podatke o sortah večinoma navajali. Izjema so bili le podatki o sortah mlade čebule in špinače, ki niso bili nikjer navedeni.

Kaj sploh pomeni lokalno?

Nakup lokalnih izdelkov je zaželen iz več vidikov, med katerimi ni niti slučajno zanemarljiv faktor podpore lokalnega kmetijstva. Slednji namreč krepi slovensko samooskrbo, vpliva na ustvarjanje novih delovnih mest in razvoj podeželja ter vodi k ohranjanju slovenskih avtohtonih sort.

Toda: recimo, da živite v bližini državne meje z državo, v kateri se npr. solata prideluje 10 km proč od vašega doma - bo ta solata kaj “slabša” kot tista, ki se sicer prideluje v Sloveniji, toda veliko dlje od vašega doma?

ZPS nasvet

• Izogibajte se nakupu sadja in zelenjave, ki nista v sezoni.
• Prednostno izbirajte lokalno pridelano sadje in zelenjavo. S tem boste hkrati podprli lokalno skupnost in skrbeli za ohranjanje okolja.
• Zelenjava ali sadje iz tržnice nista avtomatsko tudi lokalna. Posledično nista vedno boljša od sadja in zelenjave v trgovinah.
• Bolj trajnostno je, da kupite vse izdelke na enem mestu, kot pa da se z avtomobilom prevažate od trgovine do trgovine in kupujete »trajnostno pridelane« izdelke.

Besedilo: Nikita Vodopivec, Tina Simčič, Anja Bolha, dr. Tanja Pajk Žontar, dr. Jerneja Jakopič