Ob vstopu v trgovino hitro opazimo, kako pomembno vlogo ima embalaža pri pakiranju različnih vrst živil. Med drugim ščiti sveže sadje in zelenjavo, katerih ovojnina po nakupu pogosto pristane v domačem zabojniku za smeti, kar je dodatno breme za okolje.
Po drugi strani je ovojnina v nekaterih primerih ključna za:
- ohranjanje kakovosti plodov,
- preprečevanje prehitrega propada,
- posledično preprečevanje prevelikih zavržkov hrane.
V letu 2021 je po oceni Evropske unije vsak prebivalec prispeval 188,7 kg odpadne embalaže. Največji je bil delež papirja in kartona, sledijo plastika, steklo, les in kovinska ovojnina. Vsa omenjena embalaža je izrazitega pomena pri pakiranju različnih vrst živil, vključno s sadjem in zelenjavo.
Jabolka se npr. pogosto transportirajo v kartonskih škatlah, jagode in paradižnik pa so običajno pakirani v plastične materiale. Lesene palete so standard za transport večjih količin sadja in zelenjave po vsem svetu, medtem ko se kovinska embalaža uporablja predvsem za konzervirana živila, kot so različni kompoti.
Kljub temu se vedno znova pojavlja vprašanje: ali je za ohranjanje svežine in obstojnosti res vedno potrebna embalaža?
Ni vse črno ali belo
Embalaža omogoča preprost transport svežega sadja in zelenjave, hkrati potrošnikom olajša nakupovanje in transport do doma. Njena ključna naloga je zaščititi plodove pred zunanjimi vplivi, s čimer se podaljša njihova življenjska doba.
S pakiranjem tudi:
- dosežemo ločitev različnih vrst plodov (npr. ekološko pridelane plodove od konvencionalno pridelanih),
- ohranimo vlago (npr. shranjevanje solate v plastični vrečki)
- preprečimo poškodbe zaradi trenja med plodovi.
Embalaža je prilagojena vrsti sadja ali zelenjave, tako da zagotavlja optimalne pogoje za podaljšanje obstojnosti.
Zakaj je plastika problematična za okolje?
Izredno pomemben embalažni material za pakiranje sadja in zelenjave so različni plastični ovoji. Ti so problematični, saj se v okolju počasi razgrajujejo in razpadajo na s prostim očesom nevidne koščke (mikroplastika in nanoplastika), ki lahko pristanejo v zraku, zemlji in vodi.
Z namenom zmanjšanja količine plastične embalaže se EU zavzema za razvoj in uporabo alternativnih, predvsem bioloških in kompostabilnih materialov.
Sprejeti so bili ukrepi, s katerimi naj bi do leta 2030 dosegli, da bo vsa embalaža na trgu EU ponovno uporabljena ali reciklirana na ekonomsko sprejemljiv način.
Spodbuja se krožno gospodarstvo, ki temelji na učinkoviti rabi virov, zmanjšanju količine odpadkov in ponovni uporabi embalaže.
Navade potrošnikov, ki so pomembne za spremembe
Količina odpadne embalaže je odvisna od nakupovalnih navad in načina življenja. Trajnostne nakupovalne navade in odgovorno ravnanje z odpadno embalažo so pomembni dejavniki za trajnostne spremembe na bolje.
Med potrošniki smo izvedli anketo, da bi lažje razumeli njihove navade pri nakupu svežega sadja in zelenjave. Zanimalo nas je, koliko jim pomeni poreklo plodov, kakšne vrečke uporabljajo za nakup in kakšen je njihov odnos do predpakiranega sadja in zelenjave.
Anketa je pokazala, da potrošniki sadje in zelenjavo najpogosteje kupujejo v trgovinah, redkeje na tržnici ali neposredno pri kmetu. Le dobra tretjina anketirancev vse sadje in zelenjavo kupuje, večina pa več kot polovico pridela na domačem vrtu oziroma dobi od sorodnikov, sosedov, prijateljev ...
V Sloveniji so domači pridelki zelo cenjeni in če nam le čas in prostor dopuščata, radi vsaj nekaj vzgojimo sami.
Ugotovili smo, da potrošniki prej kot pakiranju namenijo pozornost sezonskim vrstam, poreklu, videzu, ceni in ekološkem načinu pridelave.
Za nakup predpakiranega sadja in zelenjave se odločajo občasno ali redko, večinoma pa nimajo izbire, saj je sadje oz. zelenjava v trgovini, kjer kupujejo, na voljo le v predpakirani obliki.
Naj poudarimo, da rezultati ankete pokažejo le »namero za vedenje«, ki pa pogosto odstopa od vedenja v trgovini, zato končna odločitev za nakup ne temelji nujno na tem, kar poročamo v anketah.
Na nakup vpliva tudi ponudba
Med 16. in 20. aprilom letos smo pri devetih večjih trgovcih (Spar, Mercator, Lidl, Hofer, Tuš, Jager, E. Leclerc, Eurospin, Kalček) v različnih krajih po Sloveniji in pri dveh lokalnih trgovcih (Fama in Diskont Polavček) opravili tržni pregled sezonskega sadja in zelenjave.
Med drugim nas je zanimalo, kolikšen delež svežega sadja in zelenjave je predpakiranega in koliko ga je mogoče kupiti brez embalaže.
Preverili smo tiste vrste sadja in zelenjave, za katere smo pričakovali, da bodo že na voljo slovenskega porekla. Predvidevali smo, da bo lokalni izvor vplival na količino embalaže zaradi krajših in manj zahtevnih transportnih poti.
Pregledali smo ponudbo jabolk, jagod, špinače, mlade čebule, solate, špargljev in paradižnika.
Zakaj so vse jagode predpakirane?
Jagode so običajno predpakirane v plastične posodice in ovoj. Sestava plinov v posodi je drugačna od sestave zraka, ki ga dihamo – vsebuje manj kisika in več ogljikovega dioksida, kar podaljša obstojnost jagod. Prav tako bi se jagode, če bi jih nabrali sami, zaradi mehkega tkiva zelo hitro poškodovale, kar bi vodilo v še hitrejši propad plodov.
Pakiranje pomaga ohranjati svežino in hkrati zmanjša verjetnost za nastanek poškodb med transportom in rokovanjem.
Meja med nujnim in nepotrebnim je tanka
Embalaža je za nekatere vrste sadja in zelenjave skoraj nujna, v nekaterih primerih pa je popolnoma odveč.
Med tržnim pregledom smo naleteli na jabolka, pakirana v kartonski podstavek in še v plastično folijo (pakiranje šestih jabolk slovenskega porekla iz konvencionalne pridelave). Pakiranje tako majhne količine jabolk v veliko količino embalaže se zdi popolnoma nepotrebno.
Potrošniki lahko ravnamo bolj trajnostno, a odgovornost ne sloni zgolj na nas. Zavedanje in spodbujanje bolj trajnostnih odločitev je sicer pomembno, hkrati pa velik delež odgovornosti nosijo pridelovalci, proizvajalci in trgovci. Ti lahko prispevajo k razvoju okolju prijaznejših embalaž in se odločajo za bolj preudarno uporabo ovojnine pri pakiranju svežega sadja in zelenjave.
ZPS nasvet
- Kadar je le mogoče, kupujte lokalno in nepakirano sveže sadje in zelenjavo.
- Kupujte preudarno, in sicer le toliko, kolikor boste porabili.
- Če kupite pakirano sadje in zelenjavo, poskrbite, da embalažo odvržete v ustrezen zabojnik.
- Pomislite, ali lahko embalažo ponovno uporabite (npr. košarice od jagod, plastične vrečke, v katerih je bila shranjena solata).
- Poskusite z vzgojo lastnih sadik. Nasvete najdete tukaj.
Besedilo: Anita Černevšek, Nuša Šalamija, Zala Tomažič, dr. Tanja Pajk Žontar, Anja Bolha, dr. Jerneja Jakopič
Raziskava je bila izvedena v okviru Študentskega projekta za trajnostni razvoj, Trajnost na moji mizi: Povečanje ozaveščenosti o Sezonskem Lokalnem Sadju in Zelenjavi – "TA-MIZA", pri katerem sodelujejo študentje in mentorji iz Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.
Sadje in zelenjava: zakaj izbrati sezonsko in lokalno?
Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.