Preverili smo: sladkor in sladila v pijačah

 Poziv proizvajalcem

V prihodnje si želimo več izdelkov, v katerih zmanjšano vsebnost sladkorja ne nadomeščajo sladila. Če se sladila uporabljajo, pa naj bo to jasno predstavljeno že na sprednji strani embalaže.

Tako lahko potrošniki opravijo informiran nakup glede na lastne želje in prepričanja. Še posebej, če gre za izdelke, ki so nedvomno namenjeni otrokom in mladostnikom.

"Brez sladkorjev", "sugar free", "zero"

Trditev "brez sladkorjev" se lahko uporablja le na pijačah, ki vsebujejo manj kot 0,5 g sladkorjev na 100 ml. Tako majhna vsebnost sladkorja bi popolnoma spremenila okus in vplivala na všečnost izdelka, zato proizvajalci večinoma dodajajo sladila, najpogosteje aspartam, sukralozo, acesulfam K, ciklamat in saharin.

Coca-cola Zero (0 g sladkorja, s sladili (ciklamati, acesulfam K, aspartam))

"Nizka energijska vrednost"

Pogosto najdemo tudi sladke pijače s trditvijo "nizka energijska vrednost". Trditev se lahko uporabi, če izdelek vsebuje manj kot 20 kcal (80 kJ)/100 ml tekočine. Pijače so lahko še vedno pomemben vir sladkorja.

	Zala, malina (4 g sladkorja, brez sladil)
	Dana, bezeg kumkvat (3,2 g sladkorja, brez sladil)

Primera dobre prakse

Voda z okusom blagovne znamke Jana ima trditev "nizka energijska vrednost" in vsebuje 1,9 g sladkorja, čeprav bi ga lahko za uporabo trditve vsebovala vse do 5 g. 

Pozitivno nas je presenetila tudi različica vode z okusom blagovne znamke Zala brez sladkorja in sladil ter posledično tudi brez energijske vrednosti, kar je jasno označeno na sprednji strani embalaže.

	Jana, limona in limeta (1,9 g sladkorja, brez sladil)
	Zala, malina brez sladkorja (0 g sladkorja, brez sladil)

"Nizka vsebnost sladkorjev"

Trditev "nizka vsebnost sladkorjev" se lahko uporablja, če pijača ne vsebuje več kot 2,5 g sladkorjev na 100 ml tekočine. Čeprav sladkor ni v celoti odstranjen, proizvajalci spremembe v okusu pogosto prikrijejo s sladili.

Pijačo Sprite na trgovskih policah najdemo samo še v preoblikovani obliki z majhno vsebnostjo sladkorjev in z dodanimi sladili.

Sprite (2 g sladkorja, s sladili (acesulfam K, aspartam, neohesperdin DC))

"Zmanjšana vsebnost sladkorja"

Trditev "zmanjšana vsebnost sladkorjev" se lahko uporablja samo, kadar je vsebnost sladkorjev v primerjavi s podobnim izdelkom zmanjšana vsaj za 30 odstotkov, lahko tudi več. Vsebnost sladkorja je manjša, vendar je lahko izdelek še vedno znaten vir sladkorja – naravno prisotnega ali dodanega.

V primeru blagovne znamke Sola, zeliščni čaj, izdelek kljub zmanjšani vsebnosti sladkorja še vedno vsebuje 5,9 g sladkorja na 100 ml. V primerjavi z izdelkom Sola, ledeni čaj, ki vsebuje 9,1 g sladkorja na 100 ml, je boljša, a še vedno ne najboljša izbira.

Sola, zeliščni čaj (5,9 g sladkorja, brez sladil), Fructal Superior, Antiox (4,9 g sladkorja, brez sladil)

Tudi med proizvajalci sadnih sokov smo opazili trend zmanjševanja vsebnosti sladkorja, večinoma ga nadomeščajo sladila, najpogosteje sukraloza. Na sprednji strani embalaže ni informacije o preoblikovanju izdelka, najdemo jo na označbi na zadnji strani.

Fructal Classic, nektar, pomaranča (4,3 g sladkorja, s sladili (sukraloza))

"Brez dodanega sladkorja"

Izdelki z oznako "brez dodanega sladkorja" ne vsebujejo dodanih sladkorjev, kar pa ne pomeni, da je vsebnost sladkorjev majhna, saj lahko vsebujejo naravno prisotne sladkorje iz sadja.

Resničnost trditve lahko preverimo na seznamu sestavin. Izdelek s to trditvijo ne sme vsebovati sladkorja, vendar se ta lahko "skriva" za izrazi, kot so saharoza, glukozno-fruktozni sirup, melasa ipd.

Fructal Superior, Protect (8,3 g sladkorja, brez sladil)

Tiho preoblikovanje

Našli smo nekaj blagovnih znamk, ki se nikjer ne sklicujejo na izboljšan prehranski profil izdelka zaradi manjše vsebnosti sladkorja, smo pa to opazili med pregledom sestavin in hranilne vrednosti ter ugotovili, da so jim dodana sladila. Izdelki, ki so bili tiho preoblikovani, so po navadi še vedno pomemben vir sladkorja.

	Fanta (6,9 g sladkorja, s sladili (ciklamati, saharini))
	Schwepps, bitter lemon (7,6 g sladkorja, s sladili (acesulfam K, natrijev saharin))

Če želimo vedeti, kaj pijemo, pogled na sprednjo stran ni dovolj. Pomembno je, da vsaj občasno preverimo seznam sestavin in hranilno vrednost na zadnji strani. 

Sporne prakse proizvajalcev - s privlačnimi embalažami več kot očitno tržijo otrokom

Na trgu smo odkrili izdelke, ki se s privlačnimi embalažami več kot očitno tržijo otrokom. Na sprednji strani embalaže je trditev "brez dodanih sladkorjev", kar marsikaterega potrošnika prepriča v nakup, misleč, da je to živilo bolj ustrezno.

Pogled na zadnjo stran razkrije, da sladkor res ni bil dodan, vendar izdelek kljub temu vsebuje 4,7 g sladkorjev na 100 ml napitka. Prav tako je slajen s sladili, steviol glikozidi, ki zagotavljajo bolj intenziven sladek okus.

	napitek Barbie (4,7 g sladkorja, s sladili (steviol glikozidi))
	napitek Peppa Pig (4,7 g sladkorja, s sladili (steviol glikozidi))

Našli smo tudi izdelek, ki na sprednji strani nima trditve o sladkorju, na zadnji strani pa je trditev "30 % manj sladkorja", vendar je vsebnost sladkorjev v tem izdelku še vedno 4,4 g na 100 ml. Poleg tega vsebuje sladilo (sukraloza), kar ni označeno na sprednji strani embalaže.

Fructal Junior, borovnica (4,4 g sladkorja, s sladili (sukraloza))

Izpostavljene sladke pijače niso primerne za otroke, čeprav se promovirajo otrokom z navedbo "Junior" in zabavnimi poslikavami Barbie in Pujse Pepe.

Slovarček

• Sladke pijače =  pijače, ki imajo velik del energijske vrednosti zaradi sladkorja (npr. gazirane in negazirane sladke pijače, sadni sokovi, smutiji.
• Ogljikovi hidrati (OH) =  sestavljeni OH + enostavni OH (znani tudi kot sladkorji)
• Prosti sladkorji =  enostavni OH, naravno prisotni v živilu/ pijači (npr. 100 % sadni sokovi) ali dodani (npr. gazirane pijače)
• Dodani sladkorji =  enostavni OH, dodani živilu/pijači (npr. v gazirane sladke pijače)
• Sladila =  intenzivna sladila + sladila z enako sladilno močjo kot sladkor (npr. polioli)
• Intenzivna sladila =  umetna sladila (npr. aspartam, sukraloza in acesulfam K) in naravna sladila (npr. steviol glikozidi)

Sladkor ni naš sovražnik, a ga hitro vnesemo preveč

Sladek okus ima globoko zakoreninjen pomen v zgodovini človeštva, saj je pred več tisoč leti predstavljal ključno evolucijsko prednost. Naravna naklonjenost sladkemu okusu je namreč v preteklosti lahko pomenila preživetje, kajti v naravi imajo sladek okus predvsem živila z večjo energijsko in hranilno vrednostjo.

Občutek, ko je človek v preteklosti po več urah hoje končno naletel na grmiček z zrelim sadjem, lahko danes primerjamo z občutkom, ko stopimo v trgovino in zagledamo police s popolnim aranžmajem sladkih pijač. Te z različnimi barvami, velikostmi in oblikami kličejo po naši pozornosti in nas spodbujajo k nakupu.

Naklonjenost sladkemu okusu je ostala, kljub neskončni razpoložljivosti različnih živil, sladek okus sadja v prehrani pa so nadomestila različna predelana živila, tudi sladke pijače. Te so vir prostih sladkorjev in sladil, brez koristnih vitaminov, mineralov in prehranske vlaknine, ki jih poleg sladkorja najdemo v sadju.

Pozorni bodite na vnos enostavnih ogljikovih hidratov

Uravnotežena prehrana naj bo v približno 50 odstotkih sestavljena iz ogljikovih hidratov. Najbolj pomembno je vključevanje sestavljenih ogljikovih hidratov, ki jih najdemo v polnozrnatih živilih (npr. polnozrnate testenine) in škrobnatih živilih (npr. krompir). Le ti so bogat vir mikrohranil in zagotavljajo daljši občutek sitosti.

Na drugi strani pa so enostavni ogljikovi hidrati, oziroma sladkorji, na vnos katerih moramo biti bolj pozorni. Sladkor je glavni vir energije za možgane in v primernih količinah igra ključno vlogo pri splošnem počutju.

V telo ga vnašamo že s sestavljenimi ogljikovimi hidrati (ki se v našem telesu razgradijo do sladkorja), preostanek pa naj predstavlja sladkor v njegovi naravni obliki (v sadju, mleku, zelenjavi), kjer je ujet v celicah živila.

Vnos prostih sladkorjev, ki se nahajajo na primer v soku, sirupih, ter predvsem dodanih sladkorjev, ki se nahajajo v predelanih živilih (sladkih pijačah), pa je smiselno omejiti na manj kot 10 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, kar je vrednost, ki jo hitro presežemo z uživanjem sladkih pijač, sploh otroci.

Problem sladkorja v sladkih pijačah je predvsem nadzorovanje popite količine, saj nam je njihov okus po navadi zelo všeč.

Sladke pijače vsebujejo sladkor, ki zagotavlja hiter vir energije, ne vsebujejo pa drugih hranilnih snovi, ki jih najdemo recimo v sadju, zato nas ne nasitijo. Ne samo to: ker "energijo" popijemo in je ne prežvečimo, naši možgani ne zaznajo signalov sitosti.

Tako lahko v nekaj minutah "popijemo" enako količino sladkorja, kot bi jo zaužili s tremi pomarančami, pa smo še vedno lačni. 

Energijski presežek je razlog za zdravstvene zaplete

Pomembno je razumeti, da sladkor sam po sebi ne pomeni neposrednega tveganja za naše zdravje. Ključni vzrok za zdravstvene zaplete izhaja iz presežka energijskih potreb, ki ga hitro dosežemo s pitjem sladkih pijač. Dolgotrajen presežek vodi v kopičenje odvečne maščobe, kar lahko vodi v razvoj debelosti.

Po podatkih iz leta 2019 debelost prizadene že vsakega petega Slovenca in je tesno povezana z razvojem drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, hipertenzija, srčno-žilne bolezni, rak itd.

Debelost je vedno bolj razširjena tudi med otroci in mladostniki, ki so zaradi nepremišljenih nakupnih odločitev in večje nagnjenosti k sladkemu okusu dragocena ciljna skupina proizvajalcev sladkih pijač.

Takšna kombinacija je skrb vzbujajoča, saj pitje sladkih pijač zmanjša sprejemljivost vode kot glavnega vira tekočine in spodbuja uživanje drugih živil, ki so prav tako energijsko bogata in hranilno revna.

Ne smemo pozabiti na zdravje zob

Prehrana z veliko vsebnostjo sladkorjev je poleg slabe ustne higiene pomemben dejavnik za razvoj zobne gnilobe. Sladkor je namreč hrana za bakterije – če jih ne odstranjujemo z rednim ščetkanjem, proizvajajo kislino, ki pridno razžira naše zobe.

Z davkom na sladke pijače do bolj kakovostnega prehranskega okolja

Živimo v t. i. debelilnem okolju, t. j. okolje, ki spodbuja ali olajšuje razvoj debelosti, katerega del je tudi prehransko okolje.

Eden od možnih ukrepov za boj proti debelilnemu okolju je davek na sladke pijače, ki je bil uspešno uveden v več državah zahodnega sveta in je prinesel obetavne rezultate.

Glavni cilj je postaviti ceno, ki bi zlasti mlajše potrošnike odvrnila od nakupa, saj lahko s takšnimi ukrepi obliku- jemo njihovo prehransko vedenje tudi pozneje v življenju.

Kaj napoveduje slovenska vlada?

Tudi slovenska vlada napoveduje boj proti sladkim pijačam z uvedbo višjih trošarin, DDV-ja ali dodatnega davka. Omenjenih "podražitev" bi bile deležne tako pijače, slajene s sladkorjem, kot tudi tiste s sladili.

Za aktualne informacije o uvedbi davka na sladke pijače smo se obrnili na ministrstvo za finance. Kakor pravijo, so seznanjeni s priporočili Strateškega sveta za prehrano, Strateškega sveta za zdravstvo in ministrstva za zdravje v povezavi s sladkimi pijačami.

Priporočila preučujejo, vendar o konkretnih rešitvah še ne morejo govoriti.

Kaj lahko naredi vsak izmed nas?

Sladke pijače s sladkorjem pogosto uživamo skupaj s predelano energijsko bogato, a hranilno revno hrano, zato je v začetni fazi morda res smiselna zamenjava pijač s tistimi s sladili.

Vendar je treba narediti tudi naslednji korak in korenito spremeniti naše prehranjevalne navade, odkriti vzrok za naše prehranske odločitve in jih začeti reševati. Gre za pomanjkanje časa ali denarja, čustveno prehranjevanje, ustaljene navade ali kombinacijo vsega naštetega?

Opisana situacija je bolj pogosta, kot si mislimo. Na to namiguje dejstvo, da so sladila z leti vedno bolj razširjena in njihov vnos vedno večji, hkrati pa prevalenca debelosti še naprej raste.

Čeprav sladila nimajo energijske vrednosti, brez bistvenih sprememb v načinu življenja ne bodo pomembno vplivala na naše zdravstveno stanje.

Spremembe na trgu: manj sladkorja, več sladil

V letu 2020 so se proizvajalci brezalkoholnih pijač v okviru Zavez odgovornosti Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dodatno za- vezali k zmanjšanju vsebnosti sladkorja v brezalkoholnih pijačah.

Danes je zaveza vidna predvsem v poplavi pijač s prehranskimi trditvami, kot so "sugar free", "zero", včasih tudi "brez dodanega sladkorja", "zmanjšana vsebnost sladkorja" in podobno.

Nekaj proizvajalcev se je odločilo za t. i. tiho preoblikovanje: vsebnost sladkorja so zmanjšali, ne da bi to sporočili potrošnikom z oznako na embalaži.

Veliko proizvajalcev sladkor nadomešča s sladili, ki zagotavljajo sladek okus z majhno energijsko vrednostjo ali brez nje. Sladila so zato zelo zanimivo sredstvo za pomoč pri uravnavanju energijskega vnosa tako pri zdravih ljudeh kot tudi pri tistih z debelostjo in drugimi zdravstvenimi stanji.

Vendar lahko uživanje pijač s sladili, podobno kot s sladkorji, navaja na preveč sladek okus in hranilno revno prehrano. Za žejo zato raje izberite vodo, željo po sladkem pa potešite s čim drugim.

Za sladila, ki se danes uporabljajo v živilih, je Evropska agencija za varnost hrane določila vrednosti sprejemljivega dnevnega vnosa. Gre za oceno količine sladila, ki jo lahko zaužijemo na dan, ne da bi to pomenilo znatno tveganje za zdravje. Izražena je v miligramih snovi na kilogram telesne mase.

Vrednosti sicer težko presežemo, ker pa se razširjenost dodanih sladil povečuje, opozarjamo na previdnost. Še posebej, če so uporabniki pijač s sladili otroci, ki lahko zaradi manjše telesne mase zaužijejo manjšo količino sladil kot odrasli.

Prav tako še niso dobro poznani učinki koktajla vseh aditivov, med katere spadajo tudi sladila, na naše zdravje.

ZPS nasvet

Voda je najprimernejša oblika hidracije. Sladke pijače (z dodanimi sladili ali brez) niso ustrezen način hidracije. Voda ni nujno »dolgočasna«. Njen okus lahko popestrite s čajem, limonovim sokom, metinimi listi ali zamrznjenim sadjem.

Izberite pijače s čim krajšim seznamom sestavin. 

Navadite se na manj sladek okus. Vzemite si čas za spremembo navad. Najprej sladke pijače redčite z navadno ali mineralno vodo, delež vode postopoma povečujte. Za večjo sprejemljivost dodajte kapljico limone.

Ne zanašajte se na sprednjo stran embalaže. Na seznamu sestavin ved- no preverite, ali izdelek vsebuje do- dan sladkor ali sladila. Preverite tudi hranilno vrednost.

Spremembe življenjskega sloga se lotite celostno. Uživanje pijač z intenzivnimi sladili namesto s sladkorjem je v primeru, da želite zmanjšati telesno maso, v prvi fazi lahko smiselna zamenjava. Ključno pa je, da naslovite tudi druge neustrezne prehranjevalne vzorce

Avtorica: Urša Menard