Pregled čokoladnih jajc in zajcev: kaj se skriva pod pisanim ovojem?

Marca 2025 smo pregledali ponudbo čokoladnih jajc in zajcev – tako tistih, ki so na voljo vse leto, kot tudi sezonskih velikonočnih različic. Ugotovili smo, da številni izdelki niso prava čokolada, temveč zgolj njeni nadomestki. Poleg tega veliko teh izdelkov pomembno obremenjuje okolje z odvečno embalažo.

Ni vse čokolada, kar je videti kot čokolada

Čeprav na Zvezi potrošnikov Slovenije pogosto naletimo na pomanjkanje definicij izdelkov, je področje čokolade precej dobro urejeno.

Kaj šteje za čokolado in kaj ne?

Pravilnik o kakovosti kakavovih in čokoladnih izdelkov (v nadaljevanju pravilnik) namreč točno opredeljuje, kaj šteje za čokolado in kaj ne.

V pravilniku so za vsako vrsto izdelka iz kakava določeni številni pogoji. Izdelek ima lahko ime čokolada le, če vsebuje najmanj 35 odstotkov kakavovih delov, ime mlečna čokolada pa le, če vsebuje vsaj 25 odstotkov kakavovih delov in 14 odstotkov suhe snovi mleka.

Če izdelek ne dosega teh vrednosti, se ne sme označevati kot čokolada ali mlečna čokolada.

Označevanje čokolad in nekaterih drugi izdelki iz kakava

Pravilnik določa tudi pravila označevanja, in sicer morajo imeti čokolada, mlečna čokolada in nekateri drugi izdelki iz kakava na označbi zapisan najmanjši odstotek kakavovih delov, ki jih vsebujejo (»kakavovi deli: najmanj … %«).

Kaj pomeni "70 odstotkov kakava"?

Količina kakava v čokoladi predstavlja skupno suho snov kakavovih delov, kar vključuje tako kakavovo maso kot kakavovo maslo. Odstotek nam ne pove ničesar o razmerju med kakavovo maso in kakavovim maslom. Ta podatek je le redko naveden tudi na embalaži čokolade.

Ali ste vedeli, da izraz temna čokolada v pravilniku ni definiran?

Vsebnost kakava v (temni) čokoladi se tehnično gledano lahko giblje od 35 do 99 odstotkov, vendar se v praksi ta izraz običajno uporablja za čokolade, ki ga vsebujejo vsaj 60 odstotkov.

Kaj se skriva za pisanim ovojem čokoladnih jajc in zajcev?

Čokoladni zajci

Pregled trga je pokazal, da je večina čokoladnih zajcev narejena iz mlečne čokolade, nemalokrat pa naletimo tudi na njene manj kakovostne približke – čokoladne nadomestke, ki vsebujejo občutno manj kakava, v večji meri pa so jim dodane rastlinske maščobe, najpogosteje palmova.

Čokoladna jajca

Podobno velja za čokoladna jajca, le da so ta pogosto v obliki čokoladnih bonbonov (praline), ki jih pravilnik obravnava kot posebno kategorijo z drugačnimi pogoji za poimenovanje. 

Kako prepoznati čokoladne nadomestke?

Čokoladne nadomestke boste preprosto prepoznali po naslednjem:

• ime: čokoladni nadomestki so najpogosteje poimenovani kot "kakavova figura", "sladkorna ploščica" ali "mlečni čokoladni nadomestek";
• sestavine: čokoladni nadomestki vsebujejo le malo kakava, običajno okrog pet odstotkov, visoko na seznamu sestavin je tudi rastlinska maščoba (palmova);
• pomanjkanje dodatnih označb: na označbi ni navedena najmanjša vsebnost kakavovih delov, zapisana kot "kakavovi deli: najmanj ... %".

Nadomestki niso vedno pomembno cenejši

Prava mlečna čokolada je običajno dražja od njenih nadomestkov, saj vsebuje več kakovostnih sestavin, kot sta kakav in mleko. Poleg tega jo pogosto proizvajajo prepoznavne blagovne znamke, kar dodatno vpliva na ceno.

Nadomestki so navadno cenejši, ker vsebujejo več cenejših sestavin, na primer rastlinsko maščobo (palmovo olje). Vprašanje pa je, ali je nižja cena res vredna kompromisa pri kakovosti in okusu.

Vedno preverite tudi ceno za kilogram, saj čokoladni nadomestki niso vedno pomembno cenejši. 

Primer: čokoladni zajec znamke Merci stane 2,99 evra, medtem ko kakavova figura znamke Chocopack stane 2,29 evra. Na prvi pogled se zdi Chocopack ugodnejši, a če pogledamo ceno za kilogram, ugotovimo, da Merci stane 24,92 evra, čokoladni nadomestek Chocopack pa 22,29 evra, torej le dva evra manj.

Kam z vso embalažo?

Pri čokoladnih jajcih in zajcih opažamo nepotrebno in odvečno embalažo, še posebej v času velike noči. Izdelki so lahko pakirani tudi v tri sloje embalaže: vsak je zavit v svoj ovoj, nato pa še v plastično embalažo, ki je dodatno obdana s kartonastim ovitkom.

Poleg tega je embalaža pogosto oblikovana v vpadljive oblike, kot so zajčki ali hiške, kar povečuje količino odpadkov, ki jih ustvarimo.

Ne le embalaža, tudi pridelava kakava za čokolado je netrajnostna praksa – od krčenja gozdov do slabih delovnih pogojev za pridelovalce. Če želimo zmanjšati negativni vpliv na okolje, lahko začnemo že pri preprosti odločitvi: manj čokolade ali vsaj košček manj pomeni korak v bolj trajnostno smer.

Bo čokolada le še razkošje?

Kakav se je v zadnjih letih občutno podražil in trendu ni videti konca. Po podatkih Mednarodne organizacije za kakav je še januarja 2023 cena znašala 2357,59 evra na tono, dve leti pozneje, januarja 2025, pa 10.338,01 evra na tono.

Za strmo podražitev kakava je krivih več dejavnikov, predvsem vse manjša pridelava zaradi podnebnih sprememb, bolezni rastlin in opuščanja kmetovanja. Hkrati svetovno povpraševanje po čokoladi vztrajno narašča, kar še dodatno dviguje cene. Vprašanje je, ali si bomo čokolado v prihodnje sploh še lahko privoščili.

Kupujte premišljeno!

Preverite ime izdelka: izdelki z imeni "kakavovova figura", "sladkorna ploščica" ali "mlečni čokoladni nadomestek" niso prava čokolada!

Raje si privoščite manj čokolade, a izberite bolj kakovostno. 

Manj embalaže, manj odpadkov: izberite izdelke z manj nepotrebne embalaže.

Preverite ceno za kilogram izdelka: izdelek, ki se na prvi pogled zdi ugodnejši, vas lahko za kilogram stane enako ali celo več.

Avtorica:  Urša Menard