V Sloveniji institut osnovnega plačilnega računa ureja Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED-B). Čeprav gre za z zakonom zagotovljeno pravico, raziskave s terena kažejo, da je v praksi ni ravno preprosto uveljaviti.
Danes si življenja brez bančnega računa skoraj ne moremo več predstavljati. Plača, pokojnina, položnice – vse poteka prek transakcijskega računa. Prav zato je Evropska unija pred skoraj desetimi leti (leta 2016) s t. i. direktivo PAD uvedla zahtevo, da države članice uredijo institut osnovnega plačilnega računa (OPR).
Namenjen je tistim, ki iz različnih razlogov nimajo dostopa do običajnih bančnih storitev – z namenom zagotavljanja finančne vključenosti vseh potrošnikov EU.
OPR je posebna vrsta plačilnega računa pri banki ali hranilnici, ki je enakovreden "običajnemu" transakcijskemu računu.
Omogoča najnujnejše bančne storitve:
- odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa,
- polog in dvig gotovine,
- prejemanje plačil (plače, socialni prejemki, pokojnine, vračilo davka …),
- plačevanje s plačilno kartico v Sloveniji in EU (vključno s spletnimi plačili),
- plačevanje računov in obveznosti v Sloveniji in EU (vključno z direktnimi obremenitvami in prenosom denarja drugim osebam).
Komu je OPR namenjen?
Namenjen je vsem potrošnikom brez transakcijskega računa, ki zakonito prebivajo v EU, vključno z (a ne izključno njim!):
- upravičenci do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka,
- potrošniki brez stalnega naslova,
- prosilci za azil,
- potrošniki, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč.
Vsak potrošnik, ki še nima transakcijskega računa v Sloveniji in v EU prebiva zakonito, lahko zahteva odprtje OPR. A pozor: zahtevati mora prav odprtje OPR. Vloga za odprtje transakcijskega računa namreč ne pomeni vloge za odprtje OPR.
Kdaj banka lahko ali celo mora zavrniti odprtje OPR?
Banka oziroma hranilnica odprtje osnovnega plačilnega računa:
- Banka oziroma hranilnica mora odprtje OPR zavrniti v primeru kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.
- Odprtje OPR lahko zavrne, če potrošnik že ima transakcijski račun pri kateri koli banki oziroma hranilnici v Sloveniji. Prav tako, če je potrošnik v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke oziroma hranilnice, pri kateri želi odpreti račun.
V primeru zavrnitve odprtja OPR mora banka oziroma hranilnica odločitev pisno in brezplačno obrazložiti.
Razlogov za to je lahko več; morda se potrošniki niti ne zavedajo, da imajo pravico do OPR. Če ga želijo odpreti, ga morajo izrecno zahtevati.
Težava ni v zakonu – težava je v praksi
Čeprav zakonodaja omogoča odprtje OPR prav vsakemu potrošniku, ki ustreza navedenim pogojem, je v Sloveniji odprtih razmeroma malo OPR. Še manjše pa je število prošenj za odprtje OPR, ki so bile s strani bank zavrnjene.
Tržni pregled, ki ga je septembra 2025 izvedel Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave, je pokazal, da:
- banke le redko prepoznajo potrebo oziroma povpraševanje po OPR,
- zaposleni v bančnih poslovalnicah včasih niti ne poznajo vseh pravil,
- potrošniki dobijo nepopolne ali celo zavajajoče informacije,
- je v nekaterih primerih odprtje računa tudi neupravičeno zavrnjeno.
PotrošnikovZOOM - Rezultati tržnega pregleda
Poziv ZPS in MIPOR Banki Slovenije o izvedbi nadzornega postopeka nad bankami
ZPS in Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave sta zato pozvala Banko Slovenije, naj izvede nadzorni postopek nad bankami in:
- ugotovi, v kolikšni meri banke spoštujejo zakonske določbe o OPR,
- zahteva odpravo ugotovljenih nepravilnosti in izobraževanje zaposlenih v bankah glede vsebine in namena OPR,
- zagotovi, da bodo informacije o OPR na spletnih mestih in v poslovalnicah jasne, točne in potrošnikom dostopne, kot zahteva zakonodaja.
Da je možnost uveljavljanja pravice OPR za slovenske potrošnike ključnega pomena, so prepoznali tudi (nekateri) predstavniki državnega zbora.
Na podlagi poziva ZPS in Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave so tako poslanci na Banko Slovenije, ministrstvo za finance ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (ki je pristojno tudi za varstvo potrošnikov) naslovili poslansko pobudo z zahtevo po analizi izvajanja pravice do OPR ter po potrebi tudi pripravo zakonskih in nadzorstvenih ukrepov za zagotovitev finančne vključenosti prebivalstva.
Koliko OPR sploh stane?
Nadomestilo za vodenje OPR je v Sloveniji omejeno navzgor in znaša:
- največ 1,47 evra na mesec za upravičence do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka oziroma
- največ 4,90 evra na mesec za preostale potrošnike.
Primernost najvišjega mesečnega nadomestila za vodenje OPR letno preverja Banka Slovenije in aktualno višino objavi na svojih spletnih straneh.
Hrvaška kot primer dobre prakse: OPR je brezplačen
Na Hrvaškem so naredili še korak dlje: leta 2025 so sprejeli zakon, s katerim so zagotovili brezplačne osnovne bančne storitve za državljane, ki prejemajo redne dohodke (plačo, pokojnino ipd.). To pomeni, da so brez kakršnih koli mesečnih stroškov: odprtje in vodenje osnovnega računa, osnovne transakcije, uporaba kartice in spletne banke.
Hrvaški model jasno kaže, da je mogoče OPR obravnavati kot javno storitev v splošnem interesu – in ne kot tržni bančni produkt.
Zakaj je OPR tako pomemben?
Brez dostopa do osnovnih bančnih storitev:
- ni mogoče normalno prejemati dohodkov,
- je težje poravnavati obveznosti,
- je omejen dostop do digitalnih storitev,
- se povečuje tveganje socialne izključenosti.
OPR zato ni privilegij, ampak temeljna infrastruktura sodobnega življenja.
ZPS nasvet
Če vam banka kljub izpolnjevanju pogojev in vaši izrecni zahtevi ne omogoči odprtja OPR, se pritožite pri sami banki − ta mora odgovoriti v 15 delovnih dneh. Prav tako se lahko pritožite na Banko Slovenije.
Pri pripravi pritožbe vam bodo z veseljem svetovali tudi strokovnjaki ZPS.
Najpogostejša vprašanja in odgovori o OPR
1. Ali je OPR namenjen le socialno ogroženim?
Ne. OPR je namenjen vsem, ki v Sloveniji nimajo drugega plačilnega računa, ne glede na dohodek ali premoženje.
2. Ali mi lahko banka zavrne odprtje OPR?
Lahko, a le izjemoma – na primer, če ne izpolnite zakonskih obveznosti glede identifikacije ali preprečevanja pranja denarja. Zavrnitev mora biti pisno obrazložena.
3. Kakšna je razlika med OPR in običajnim bančnim računom?
OPR vključuje osnovne bančne storitve, brez dodatnih storitev, zato je lahko (ni pa to nujno!) tudi bistveno cenejši.
Glede na vaše potrebe pri bančnem poslovanju lahko ponudbo rednih paketov vedno preverite tudi z našim primerjalnikom.
Primerjajte stroške poslovanja z osebnim računom
4. Ali lahko imam hkrati OPR in navaden račun?
Ne. OPR imate lahko le, če nimate nobenega drugega računa v Sloveniji.
5. Kaj lahko storim, če mi banka noče omogočiti OPR?
Podajte pisno pritožbo banki oziroma Banki Slovenije. Pri pripravi pritožbe vam bodo z veseljem svetovali strokovnjaki ZPS.
Avtorica: Tanja Piškur
Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.