Osnovni plačilni račun ni le bančni račun, temveč posebna kategorija, ki ima pomembno poslanstvo: omogočiti vsakemu potrošniku dostop do osnovnih plačilnih storitev, ne glede na njegov finančni položaj ali socialni status. Kot ključen element finančne vključenosti ga morajo zagotavljati vse banke s sedežem v državi. 

KAZALO

Spomnimo: od 18. 9. 2016 so vse banke s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve vodenja transakcijskih računov za potrošnike, dolžne zagotavljati osnovni plačilni račun.

Ta mora vključevati vsaj:

  • storitve, ki so potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa;
  • storitve, ki omogočajo polog sredstev na plačilni račun;
  • storitve, ki omogočajo dvig gotovine s plačilnega računa v EU na bančnem okencu ali na bankomatih med obratovalnim časom banke ali zunaj njega;
  • izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev;
  • izvrševanje domačih in čezmejnih plačilnih transakcij s plačilno kartico, vključno z internetnimi plačili;
  • izvrševanje domačih in čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, na terminalih, okencih in prek internetnih storitev banke, če to banka omogoča v okviru svojega rednega poslovanja.

Kako do računa in kaj potrošnik za to potrebuje?

Če potrošnik želi pridobiti osnovni plačilni račun, mora to izrecno zahtevati pri eni od bank ali hranilnic, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji.

Zahtevo lahko uveljavlja osebno v poslovalnici banke ali hranilnice, kjer bo moral izpolniti ustrezne obrazce in predložiti zahtevano dokumentacijo, vključno z veljavnim osebnim dokumentom in davčno številko.

Posamezniki, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka, morajo predložiti tudi odločbo centra za socialno delo, ki potrjuje njihovo upravičenost do nižjega nadomestila za osnovni plačilni račun.

Banka je nato dolžna odpreti osnovni plačilni račun brez odlašanja, najpozneje pa v desetih delovnih dneh od prejetja popolne vloge za odprtje računa.

Ali lahko banka zavrne odprtje osnovnega plačilnega računa?

Prošnjo za odprtje osnovnega plačilnega računa bo banka zavrnila, kadar bi odprtje takšnega računa povzročilo kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. 

Banka lahko zavrne prošnjo potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa tudi v naslednjih primerih:

  • če potrošnik že ima plačilni račun pri banki v Republiki Sloveniji, ki mu omogoča uporabo plačilnih storitev;
  • če potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke;
  • če ima banka informacije, da je na plačilnem računu potrošnika, vključno z osnovnim plačilnim računom, zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na tem računu na podlagi zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali zakona, ki ureja davčni postopek, vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.

V primeru zavrnitve zahteve za odprtje osnovnega plačilnega računa mora banka potrošnika o tem nemudoma pisno in brezplačno obvestiti ter navesti konkretne razloge za zavrnitev.

Obvestiti ga mora tudi o postopku pritožbe zoper zavrnitev prošnje o odprtju osnovnega plačilnega računa, o pravici, da o zavrnitvi prošnje seznani Banko Slovenije, ter o pravici do izvensodnega reševanja sporov. Ob tem mora banka navesti tudi ustrezne kontaktne podatke.

Ali lahko banka odpove že sklenjen osnovni plačilni račun?

Banka lahko enostransko prekine okvirno pogodbo za dostop do osnovnega plačilnega računa le, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

  • potrošnik je osnovni plačilni račun namerno uporabljal za nezakonite namene;
  • na osnovnem plačilnem računu več kot 24 zaporednih mesecev ni bilo nobene transakcije;
  • potrošnik je predložil netočne informacije, da bi pridobil pravico do osnovnega plačilnega računa, kadar na podlagi točnih informacij takšne pravice ne bi pridobil;
  • potrošnik ne prebiva več zakonito v EU;
  • potrošnik naknadno odpre plačilni račun pri drugi banki, ki mu omogoča uporabo storitev;
  • potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke.

Enako kot v primeru zavrnitve odprtja osnovnega plačilnega računa tudi pri odpovedi okvirne pogodbe za dostop do osnovnega plačilnega računa velja, da mora banka potrošnika obvestiti o postopku pritožbe, o pravici do obveščanja Banke Slovenije o odpovedi okvirne pogodbe ter o pravici do izvensodnega reševanja sporov.

V tem obvestilu mora banka navesti tudi ustrezne kontaktne podatke.

Višino najvišjega nadomestila določa Banka Slovenije

Medtem ko banke samostojno odločajo o višini nadomestila za vodenje običajnih računov, višino najvišjega nadomestila za osnovni plačilni račun določi Banka Slovenije. 

Za finančno najbolj ranljive, tj. upravičence do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka, je po trenutni ureditvi najvišje mesečno nadomestilo omejeno na 1,47 evra (17,64 evra na leto), za vse druge potrošnike pa na 4,90 evra (58,8 evra na leto).

V enotno mesečno ceno so vključeni vsi stroški odprtja in zaprtja računa, vodenje računa, izdaja debetne kartice, polaganje in dvigovanje sredstev na računu, dvigi na bankomatu (praviloma tudi na bankomatu drugega ponudnika), transakcije z debetno plačilno kartico in do skupaj osem brezplačnih transakcij na mesec za izvrševanje direktnih obremenitev in kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi.

Preseženo število opravljenih transakcij

V primeru preseženega števila opravljenih transakcij za te storitve lahko banka za vsako nadaljnjo transakcijo zaračuna dodatno nadomestilo, ki pa ne sme presegati običajnega nadomestila, ki ga banka zaračunava za te storitve v skladu s svojo cenovno politiko.

Plačilni račun z nekoliko nižjim mesečnim stroškom od najvišjega dovoljenega

Banke in hranilnice lahko osnovni plačilni račun ponudijo tudi za nižje nadomestilo ali brezplačno, a prehod iz teorije v prakso razkriva le nekaj ponudnikov, ki omogočajo osnovni plačilni račun z nekoliko nižjim mesečnim stroškom od najvišjega dovoljenega.

To so Delavska hranilnica, Addiko Bank, Deželna banka Slovenije, Banka Sparkasse in Primorska hranilnica Vipava, medtem ko drugi ponudniki zaračunavajo najvišje možno nadomestilo.

Ponudnik plačilnih storitev  Prejemniki socialnih transferjev Preostali
Addiko Bank     1,45 € 4,60 €
Banka Intesa Sanpaolo 1,47 € 4,90 €
Banka Sparkasse     1,47 €  4,62 €
BKS Bank AG     1,47 € 4,90 €
Delavska hranilnica     1,47 €  4,62 €
Deželna banka Slovenije    1,47 € 4,62 €
Gorenjska banka  1,47 € 4,90 €
LON     1,47 € 4,90 €
NLB     1,47 € 4,90 €
Nova KBM   1,47 € 4,90 €
Primorska hranilnica Vipava   1,47 € 3,99 €
SKB banka     1,47 € 4,90 €
UniCredit Banka Slovenija    1,47 € 4,90 €
Vir: spletne strani bank, februar 2024 

Primerljivost nadomestil z drugimi plačilnimi računi 

Uporabno izhodišče za primerjavo stroškov je nedavna analiza nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve, ki jo je izvedla Banka Slovenije. Ta je pokazala, da so povprečni letni stroški košarice plačilnih storitev za leto 2023 znašali 70,22 evra.

V tem članku so zajeti paketi z najnižjimi stroški glede na košarico plačilnih storitev (pri čemer osnovni plačilni račun ni vključen v analizo), ki so pri posamezni banki oziroma hranilnici dostopni večini potrošnikov, pri čemer košarica odraža plačilne navade reprezentativnega uporabnika.

Potrošniki

Storitve, vezane na plačilni račun

Število uporabljenih storitev v enem letu

Vodenje TRR, vključno z debetno kartico

12

Spletno oziroma mobilno bančništvo

12

Kreditna kartica (elektronska plačila)

48

Direktne obremenitve

36

Dvigi gotovine z debetno kartico (na bankomatu druge banke ali hranilnice)

36
Vir: Banka Slovenije, Primerjava stroškov nekaterih bančnih storitev za prebivalstvo – 2023, februar 2024

Pregled posameznih bank in njihov prispevek k navedenemu povprečju razkriva velik razpon med najcenejšim in najdražjim ponudnikom. Tipičen komitent je za košarico plačilnih storitev največ plačal pri Deželni banki Slovenije (97,68 evra), najmanj pa pri Primorski hranilnici Vipava (35,99 evra). 

Ponudnik plačilnih storitev  Račun oz. paket storitev Strošek košarice 2023
Addiko Bank     Gotovinski TRR 73,08 €
Banka Intesa Sanpaolo Paket Digital 48,48 €
Banka Sparkasse    Mali paket 69,90 €
BKS Bank AG    Začetni paket 89,40 €
Delavska hranilnica    Paket Enostavni 61,68 €
Deželna banka Slovenije   DBS osebni račun 97,68 €
Gorenjska banka  Minimaksi paket 45,72 €
LON     Prijazni paket 79,32 €
NLB     NLB Paket Digitalni 51,72 €
Nova KBM  Osebni Plus račun 92,88 €
Primorska hranilnica Vipava   E-Paket 35,88 €
SKB banka     Moj S paket 96,60 €
UniCredit Banka Slovenija    Sproščeni 70,80 €
Povprečje N/A 70,22 €
Vir: Banka Slovenije, Primerjava stroškov nekaterih bančnih storitev za prebivalstvo – 2023, februar 2024

V tej primerjavi se osnovni plačilni račun ne izkaže nujno kot cenovno ugodnejša izbira pri vseh bankah.

Stroški za enake plačilne storitve so odvisni od izbire banke ali hranilnice

Hkrati velik razpon stroškov košarice plačilnih storitev med posameznimi ponudniki jasno razkriva, kako zelo se lahko finančno breme potrošnika za enake plačilne storitve razlikuje glede na izbiro banke ali hranilnice, zato je pred izbiro ponudnika potrebna temeljita primerjava stroškov. 

Pri oceni stroškov je ključno, da nabor storitev čim bolj prilagodite svojim potrebam, povezanim z uporabo plačilnih storitev. To zahteva premišljen razmislek o tem, kako pogosto in na kakšen način izvajate različne bančne transakcije ter kakšna so vaša pričakovanja glede storitev in želenih funkcionalnosti računa.

Če trenutno uporabljate dražji paket in ne izkoriščate vseh vključenih storitev, je smiselno razmisliti o prehodu na paket, ki bolj ustreza vašim dejanskim potrebam. Po drugi strani se lahko pojavi tudi potreba po bolj obsežnem paketu, pri katerem za sicer višje mesečno nadomestilo ni treba dodatno plačevati posameznih storitev.

Pri tem morda sploh ni treba zamenjati ponudnika, ampak se lahko odločite zgolj za drug paket pri isti banki. Da bi vam olajšali odločitev, na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije ponujamo brezplačen primerjalnik bančnih nadomestil, ki jih banke in hranilnice zaračunavajo svojim uporabnikom.

Avtor: Marko Tretnjak

Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije

ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.

Zakaj postati član-ica?

Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:

  • Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
  • Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
  • Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
  • Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike

Že od 69,60 € / na leto

Zakaj so vsebine ZPS plačljive?

Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.

Želim se včlaniti

 

Potrošniško svetovanje ZPS

Ste v potrošniški zagati?

Pokličite nas. Svetovali vam bodo izkušeni pravni strokovnjaki. Brezplačno za člane in članice ZPS.

 

Več o svetovanju