O omrežnini: kaj je res in kaj ni?

Višje račune imajo tudi lastniki tistih stavb, v katerih živijo le občasno (vikendi), in tisti, ki še nimajo pametnih števcev ali so novi uporabniki sistema, ki nimajo preteklih podatkov iz obdobja zadnje visoke sezone, potrebnih za določitev dogovorjene obračunske moči.

Kakšni bodo stroški za gospodinjstva, ki z zelenim prehodom "zamujajo"?

Na letni ravni bo večina za omrežnino plačala manj, a tega vsaj za zdaj še ne občutijo, saj so v visoki sezoni stroški za omrežnino bistveno višji kot v nižji sezoni, ki se bo začela marca in bo trajala do oktobra.

Na ZPS že vse od začetka uvedbe novega sistema prejemamo številne klice in vprašanja potrošnikov. Nekateri so prepričani, da jih je država najprej spodbujala k samooskrbi, ogrevanju z obnovljivimi viri in trajnostni mobilnosti, zdaj pa jih za to kaznuje. A dejstvo je, da so bili denimo lastniki sončnih elektrarn do zdaj izvzeti iz plačil za obremenjevanje omrežja, čeprav so ga z občasnim "polnjenjem" s presežki proizvedene električne energije bistveno obremenjevali.

V večini gospodinjstev pa predvsem menijo, da je nov sistem zapleten, potrošniku neprijazen in ga sili v bolj preudarno obremenjevanje omrežja, to je v bolj racionalno rabo električne energije – ob urah, ki redko komu ustrezajo oziroma zahtevajo precejšnjo spremembo navad. Temu ne moremo oporekati.

Med evropskimi državami velike razlike v metodologiji obračunov omrežnine za gospodinjstva

Našemu je še najbolj podoben italijanski, kjer omrežnina za moč predstavlja še večji del stroška za omrežnino kot pri nas (82 odstotkov). Časovnih blokov nimajo, omrežnino za moč obračunajo podobno, kot je pri nas veljalo pred uvedbo novega sistema – gospodinjstva ne glede na moč plačujejo letni fiksni znesek (23 evrov) in letni znesek za obračunano moč (25 €/kW). Veljajo pa trije časovni bloki za prevzeto energijo.

Avstrijska gospodinjstva omrežnine za moč (še) ne plačujejo, le letni pavšal 48 evrov (ne glede na priključno moč) in omrežnino za preneseno energijo. Lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn omrežnino plačujejo za vso električno energijo, prevzeto iz omrežja. Po spremembi omrežninskega sistema, ki je v pripravi, bodo gospodinjstva plačevala tudi omrežnino za moč.

Gospodinjstva na Hrvaškem plačajo omrežnino za prenos energije in fiksno nadomestilo za uporabo omrežja, podobno je na Madžarskem.

Informacije iz Bruslja in nekaj primerov iz EU

Iz Bruslja pa prihajajo informacije, da energetsko intenzivna podjetja lobirajo za "socializacijo" stroškov za uporabo omrežja. Povedano drugače: čim več teh stroškov želijo prevaliti na druge odjemalce, tudi na gospodinjstva.

Potrošniške organizacije pri tem opozarjamo na nujnost pravične porazdelitve stroškov na podlagi tega, koliko različni deležniki v resnici uporabljajo omrežje.

V Avstriji, denimo, so gospodinjstva leta 2023 porabila 27 odstotkov električne energije, vendar so morala kriti 44 odstotkov stroškov omrežja, medtem ko je bil ta delež velike industrije za 30 odstotkov porabe le 14-odstoten.

V Španiji so stroški za uporabo omrežja bolj enakomerno porazdeljeni: gospodinjstva so lani porabila 32,32 odstotka električne energije in krila 38,32 odstotka stroškov omrežja, medtem ko je velika industrija s porabo 67,67 odstotka električne energije krila 61,78 odstotka stroškov omrežja.

Na Danskem odjemalci električne energije (gospodinjstva, podjetja in industrija) že desetletja krijejo večino stroškov za delovanje in širitev danskega prenosnega omrežja električne energije. Od januarja letos pa bodo morali proizvajalci električne energije v večji meri prispevati k tem skupnim stroškom.

Njihov delež (v pobranih tarifah), ki jih bo v letošnjem letu zbral danski operater prenosnega omrežja Energinet, se bo povečal za tri odstotne točke – s približno štiri na sedem odstotkov. Preostalih 93 odstotkov bodo še naprej plačevali odjemalci električne energije.

Plačilo proizvajalcev je bilo sicer uvedeno leta 2023, potem ko je danski parlament odločil, da morajo plačati večji del skupnih stroškov, med drugim za širitev in vzdrževanje omrežja.

Je res vse tako slabo?

Obračun omrežnine je sestavljen iz omrežnine za moč in omrežnine za prevzeto energijo, pri čemer je v ospredju prva, kar pomeni, da ima obremenjevanje omrežja večjo težo v skupnem strošku omrežnine kot prevzeta energija. Tak model je po zagotovilih Agencije za energijo "skladen z evropsko zakonodajo in nacionalno energetsko politiko ter je pravičen, saj temelji na predpostavki, da naj vsak plača toliko omrežnine, kolikor obremenjuje omrežje".

Po novem sistemu je tako elektrooperater v štirih časovnih blokih vsakemu odjemalcu določil dogovorjeno moč glede na njegovo uporabo omrežja v preteklem obdobju. Za gospodinjstva je dogovorjena moč določena za vsak obračunski blok posebej kot povprečje treh konic posameznega časovnega bloka v obdobju zadnje višje sezone pred določitvijo dogovorjene obračunske moči.

Pomembno je, da mora biti dogovorjena obračunska moč v višjem časovnem bloku enaka ali višja kot v prejšnjem časovnem bloku.

Dejstvo je, da je v zimski sezoni omrežnina višja in to bo trajalo še do konca februarja. To se konkretno pozna v hiši s toplotno črpalko in sončno elektrarno, bistveno manj pa v gospodinjstvu v hiši zgolj s toplotno črpalko in v gospodinjstvu v bloku.

Marca, torej na aprilskih položnicah, bo znesek za omrežnino pri vseh občutno nižji. Za koliko, lahko vsak preveri na položnicah za lanski oktober, kajti že takrat smo imeli novo metodologijo in hkrati nižjo sezono.

Kakšni so podatki za Slovenijo? 

Po podatkih Statističnega urada RS in Agencije za energijo so gospodinjstva v Sloveniji v letu 2023 porabila približno 3386 GWh električne energije, kar predstavlja približno 32,2 odstotka celotne porabe električne energije v državi. Podatki o deležu stroškov za obremenjevanje elektroenergetskega omrežja, ki jih gospodinjstva plačujejo v primerjavi z velikimi porabniki, niso neposredno dostopni.

Analiza družbe ELES pa kaže, da naj bi veliki poslovni odjemalci v Sloveniji po novi metodologiji za omrežnino plačevali v povprečju 0,43 odstotka svojih celotnih poslovnih prihodkov, kar je več kot prej, ko je bil ta delež 0,34-odstoten. Kljub temu je ta delež še vedno bistveno nižji kot pri velikih poslovnih odjemalcih v EU.

Podatka o deležu omrežnine, ki ga pokrivajo gospodinjstva, nam žal ni uspelo dobiti, ker zajemajo gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Je pa nesporno dejstvo, da so gospodinjstva v starem sistemu obračunavanja pokrivala veliko večino omrežnine. Prvi obračuni novega sistema kažejo, da se je obremenitev gospodinjstev z omrežnino zmanjšala za okrog 10 odstotkov.

Profili navideznega gospodinjskega odjemalca 

Pravična porazdelitev stroškov za obremenjevanje omrežja?

Vsi odjemalci električne energije bi morali v skladu z 18. členom Uredbe o notranjem trgu električne energije plačevati le pravičen in stroške odražajoč delež omrežnih tarif (tarif za distribucijo oziroma prenos), ki ustreza stroškom omrežja, ki so jih povzročili.

To vključuje vzdrževanje in širitev električnega omrežja na lokalni in nacionalni ravni. Isti člen med drugim določa še, da morajo biti tarife pregledne, da morajo upoštevati potrebo po varnosti in prilagodljivosti omrežja in se uporabljati na nediskriminatoren način.

ZPS nasvet: spremljajte in nadzorujte porabo

Če želite spremljati in nadzorovati porabo električne energije v gospodinjstvu, predvsem pa vedeti, kako z uporabo električnih naprav obremenjujete omrežje, vam je na voljo brezplačna aplikacija Moj elektro. Tam lahko dostopate do svojih merilnih in obračunskih podatkov, prilagojenih novemu tarifnemu sistemu, kar vam pomaga pri razumevanju porabe in stroškov.

S preverjanjem vseh dostopnih podatkov in njihovo analizo lahko spremljate svoje navade, torej kdaj in koliko električne energije porabljate ter kdaj in koliko obremenjujete omrežje. Na podlagi tega lahko svoje navade spremenite (drugače uporabljate gospodinjske aparate in druge naprave) ter zmanjšate porabo električne energije in tudi obremenitve omrežja.

Oboje pomeni nižji račun za električno energijo. Poleg tega lahko ugotovite, na podlagi katerih obremenitev vam je elektrodistributer določil dogovorjene moči v posameznem bloku. Vse 15-minutne podatke lahko pregledujete za posamezni dan, več dni, teden, mesec, leto ali za poljubno obdobje.

15-minutne obremenitve omrežja so nazorno grafično prikazane, tako lahko hitro ugotovite, kdaj so nastale konice, torej največje obremenitve, in koliko te odstopajo od dogovorjene moči. Žal pa podatkov ni možno spremljati v realnem času, kar bi bilo treba čim prej urediti.