Bančni sektor v Sloveniji je v letu 2023 zabeležil rekordno rast dobička, trend pa se nadaljuje tudi v letu 2024. Po pretresih prejšnjega desetletja, ko smo bili Slovenci primorani dokapitalizirati slovenske banke, nato pa jih po večini tudi odprodati, je to odlična novica. Vendar pa ob natančnejšem pogledu v podatke, na kakšen način so banke te rekordne dobičke ustvarile, navdušenje zbledi.

 

Kako so banke ustvarile rekordne rezultate?

Kot kaže poročilo Banke Slovenije (BS), so banke svoj naskok na rekordne dobičke ustvarile ne prek obsežnejšega kreditiranja, optimizacije svojega poslovanja ali izboljševanja storitev za stranke, pač pa predvsem iz razlike med obrestnimi merami za depozite in kredite.

Graf: obrestni razmik za gospodinjstva in primerjava z evrskim območjem
Vir: Banka Slovenije

Eden izmed temeljnih virov bančnih prihodkov (nikakor pa ne edini, v letu 2023 smo namreč zabeležili kar 24 podražitev nadomestil bančnih storitev, vezanih na osebni račun!) je seveda razlika med obrestmi, ki jih banke zaračunajo kreditojemalcem in tistimi, ki jih plačajo za depozite, s katerimi ljudje varčujejo. Ta razlika, t.i. obrestni razmik ne bi smela biti neokusno visoka.

Apetiti slovenskih bank v primerjavi z evroobmočjem

V Sloveniji so očitno apetiti bankirjev presegli razumnost. Banka Slovenije je v zadnjem Poročilu o finančni stabilnosti (maj 2024) objavila, da je obrestni razmik pri gospodinjstvih dosegel 4,5 odstotnih točk in je tako še enkrat višji od povprečnega obrestnega razmika, ki ga dosegajo banke v evrskem območju.

Ko je hudo, je hudo za vse, ko je dobro, je dobro za banke

Spomnimo, ko je Evropska centralna banka (ECB) pred leti začela zaračunavati bankam negativno obrestno mero za sredstva, ki jih banke naložijo pri ECB, so banke, ena za drugo te negativne obrestne mere v obliki ležarin prenesle na svoje stranke - najprej na podjetja in nato (sicer v omejenem obsegu), z izjemo dveh bank, tudi na potrošnike.

Ko je ECB svojo politiko začela spreminjati in julija 2022 začela dvigovati obrestne mere, so slovenske banke ubrale drugačen pristop. Pompozno so sicer objavile, da ležarin ne zaračunavajo več, začele so tudi dvigovati obrestne mere za kredite, pri prenosu pozitivnih obrestnih na depozite pa so se, zanimivo, zadržale. Kot je ugotovila tudi Banka Slovenije, je večina slovenskih bank svojo cenovno politiko konkurenčnim razmeram prilagodila šele v pomladnih in poletnih mesecih leta 2023, torej z enoletnim zamikom, pri čemer so kljub dvigom obrestne mere za depozite gospodinjstev ostale nižje kot v večini držav evrskega območja.

Kaj ravnanje bank pomeni za slovenskega potrošnika?

Posojila gospodinjstvom so se podražila na, v povprečju, 4,0% za stanovanjska posojila in 6,8% za potrošniška posojila. Hkrati se kratkoročni depoziti v povprečju obrestujejo po 1,3%, dolgoročni pa po 2,5.%

Graf: povprečne pogodbene obrestne mere za novoodobrena posojila gospodinjstvom po vrsti obrestovanja in primerjava z evrskim območjem
Vir: Banka Slovenije

V praksi navedeno poenostavljeno pomeni, da mora slovenski potrošnik za 100 € najetega stanovanjskega kredita banki plačati v povprečju 4 € obresti, banka pa mu bo za 100 EUR dolgoročno vezanega denarja namenila v povprečju 2,5 € obresti. Razliko 1,5 € bo banka zadržala zase.

Pri kreditih in depozitih krajših ročnosti je razlika še večja: za kredit v višini 100 € vam bo banka (v povprečju) zaračunala za 6,8 € obresti, za vaš depozit v višini tehistih 100 € pa vam bo plačala (v povprečju) le 1,3 € obresti. Razlika 5,5 € pa ostane banki.

V primerjavi s povprečjem evroobmočja tako slovenske banke ne le zaračunavajo več obresti za kredite pač pa tudi plačujejo manj za depozite:

Posledica tega je, da so krediti za slovenskega potrošnika dražji in težje dostopni, obenem pa so slovenski potrošniki, ki skrbno varčujejo za svojo prihodnost, prikrajšani za poštene obresti za svoje varčevalne napore.

Absurd slovenskega bančništva

A slovenske banke se niso ustavile samo pri maksimiziranju obrestnega razmika pri depozitnih in kreditnih produktih. Svoj neomejen apetit najbolj eklatantno izkazujejo na najbolj osnovnem bančnem produktu, ki ga ima praktično vsak slovenski potrošnik: na transakcijskem računu.

Kljub poviševanju obrestnih mer slovenske banke brez izjeme obrestne mere za pozitivna stanja na transakcijskih računih potrošnikov še naprej držijo pri praktično 0%, s čimer sredstva od svojih komitentov dobijo tako rekoč zastonj.

Na drugi strani pa so brez zadržkov dvignile obrestno mero na negativna stanja na transakcijskih računih, torej za uporabo limita na osebnem računu. Če se je ta v preteklih letih v povprečju gibala pri skoraj osmih odstotkih, ne glede na to, ali gre za redni ali dodatni (izredni) limit, letos banke, z izjemo ene, že zaračunajo že krepko čez 10%, pri večini bank le malo pod zakonsko določeno zamudno obrestno mero 12,5%.

Banke denar, ki jih posojajo kreditojemalcem, pridobivajo iz različnih virov. Med njimi so v slovenskem bančnem prostoru najpomembnejši vir depoziti. Vloge na vpogled tvorijo več kot 80% vseh vlog gospodinjstev.

Graf: povprečne obrestne mere za nove vloge gospodinjstev po ročnosti in primerjava z evrskim območjem
Vir: Banka Slovenije

Ob tako nizkih obrestnih merah, ki jih banke namenijo potrošnikom, ki varčujejo na ta način, to pomeni, da se v tem delu financirajo praktično brez stroškov. Ne služijo namreč samo z dajanjem kreditov in zaračunavanjem stroškov. Dejansko pomemben del dobičkov bank izvira iz dejstva, da sredstva komitentov, ki jih imajo na transakcijskih računih in za katera ne plačajo nič, preko noči deponirajo pri centralni banki in za to dobijo približno 4 odstotke obresti.

V času pisanja tega prispevka je Evropska centralna banka znižala vse tri evrske ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera ECB tako po novem znaša 3,75 odstotka.

Kaj pa banke v tujini?

Za primerjavo, avstrijski in nemški potrošniki pri največjih bankah v vsaki državi dobijo za vloge na vpogled med 0,5% in 1,85% obrestno mero v Avstriji oziroma do 1% v Nemčiji. Če torej slovenski potrošnik za 100 EUR na svojem računu v enem letu dobi 0 EUR obresti, bosta avstrijski in nemški potrošnik dobila med 0,5 in 1,85 EUR obresti.

Pri tem ni zanemarljivo, da je na obeh trgih na voljo kar nekaj bank, ki nudijo tudi po 4-odstotno obrestno mero za vpogledne vloge. Nekatere od njih so dosegljive tudi slovenskim potrošnikom in ti se vedno pogosteje odločajo za odpiranje bančnih računov pri bankah, ki nudijo ugodnejše obrestne mere, tudi če prihajajo iz drugih državah evroobmočja. To je zaznal tudi FURS in omogočil enostavno prijavo osebnih računov v bankah v tujini tudi v svoji aplikaciji e-Davki.

Kljub temu pa kaže, da je bilo odliva denarja s tega naslova iz slovenskih bank še vedno premalo, da bi slovenske banke same, brez zunanjega pritiska, prilagodile obrestne mere depozitom in vlogam na vpogled tistim, ki jih zaračunajo pri kreditih.

Besedilo: Tanja Piškur

Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije

ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.

Zakaj postati član-ica?

Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:

  • Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
  • Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
  • Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
  • Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike

Že od 69,60 € / na leto

Zakaj so vsebine ZPS plačljive?

Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.

Želim se včlaniti

 

Potrošniško svetovanje ZPS

Ste v potrošniški zagati?

Pokličite nas. Svetovali vam bodo izkušeni pravni strokovnjaki. Brezplačno za člane in članice ZPS.

 

Več o svetovanju