Preverili smo, kakšne so razlike med tržnimi cenami električne energije, ki so veljale oktobra lani, in trenutno še veljavno zamejeno ceno, ki jo plačujemo v teh mesecih. Razlike so ogromne. Pri zneskih na položnicah je seveda treba upoštevati še 22-odstotni DDV. In ponovno uvedbo prispevka za SPTE in OVE.
Od konca februarja cene električne energije ne bodo več regulirane, z marcem se vrača tudi prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov (SPTE+OVE).
Cene so sicer tako ali drugače regulirane že od septembra 2022, novembra lani pa je vlada (tudi) zaradi novega sistema obračuna omrežnine še znižala regulirane cene za višjo in manjšo tarifo.
Že bežen pogled na cenike dobaviteljev je takrat pokazal, da bi drugače za elektriko plačevali še enkrat več. In kaj nas čaka marca?
Ponoven prehod na tržne cene bo za marsikoga šok
S 1. marcem nam bodo torej dobavitelji porabljeno električno energijo spet zaračunavali po tržnih cenah. Nazadnje smo se z njimi srečali oktobra lani, ko smo po tržnih cenah plačevali le 10 odstotkov porabljene električne energije, preostalih 90 odstotkov pa po zamejenih cenah.
Za zdaj še ni znano, ali se bodo dobavitelji odločili obdržati oktobrske tržne cene ali pa jih bodo spremenili, a zneski na aprilskih položnicah za marca porabljene kilovate električne energije nas bodo zagotovo šokirali.
Primerjava med tržnimi in reguliranimi cenami električne energije
Za koliko se bo povečal skupni strošek za elektriko?
Cene v preglednici veljajo zgolj za električno energijo. Prenehanje veljavnosti Uredbe o določitvi cene električne energije, ki določa najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno za električno energijo za gospodinjske odjemalce, namreč vpliva samo na strošek prevzete električne energije, ne pa tudi na obračun omrežnine in drugih dajatev v zvezi z električno energijo.
Nedopustno tavanje v negotovosti!
Za koliko se bo povečal skupni strošek za elektriko, pa je v tem času sila nehvaležno napovedovati, saj je vse preveč neznank. Tarife za omrežnino za letošnje leto so sicer že znane, a se v zvezi z novim načinom obračuna (še vedno) toliko dogaja, da bi težko z gotovostjo kar koli napovedali.
Potrošnike to spravlja v zelo neugoden položaj. Ne glede na hitro spreminjajoče se cene (in razmere) na svetovnem elektroenergetskem trgu potrošniške organizacije menimo, da tavanje v takšni negotovosti ni dopustno.
Potrošniki bi morali imeti možnost, da si na razmeroma preprost način izračunajo letni strošek za električno energijo, ne nazadnje je od tega odvisna marsikatera njihova odločitev, med drugim tudi za naložbe v obnovljive vire v gospodinjstvih, kot so toplotne črpalke, samooskrbne sončne elektrarne, električni avtomobili in podobno.
Koliko bomo plačevali po novem? "Vprašanje za milijon dolarjev".
Izračun je bil za marsikoga precej zapleten že pred uvedbo novega načina obračunavanja omrežnine. Koliko bomo plačevali po novem in po izteku regulacije, ko se bodo cene elektrike spet prosto oblikovale na prostem trgu, pa je "vprašanje za milijon dolarjev".
Kaj napovedujejo nekateri dobavitelji in strokovnjaki?
Glede na cene energije, ki jih za gospodinjske odjemalce, skupaj z vsemi drugimi prispevki, omrežnino in davki, napovedujejo nekateri dobavitelji, bo treba za kilovatno uro odšteti okrog 0,26 evra, kar je denimo skoraj dvakrat toliko, kot smo plačevali v prvem četrtletju 2020.
Res pa je, da je bila takrat cena za gospodinjske odjemalce z 0,14 €/kWh za 32 odstotkov nižja od povprečja v EU.
Cene električne energije na trgih se sicer umirjajo in naj bi se letos gibale od 155 do 160 €/MWh. Po napovedih strokovnjakov bi se lahko do leta 2026 stabilizirale na okrog 115 €/MWh, kar pa je v primerjavi z obdobjem pred krizo več kot dvakratnik takratne cene, ki je bila okrog 50 €/MWh.
Poleg tega lahko zaradi vedno večje obremenitve omrežja pričakujemo nujne posodobitve, kar pomeni višje postavke za omrežnino na položnicah.
ZPS tudi začenjamo kampanjo Enostransko je nepošteno: ustavimo pogodbene elektro šoke!
Vsak od nas ima z dobaviteljem sklenjeno veljavno pogodbo za določen cenik, ki se bo uporabljal od trenutka, ko prenehajo veljati regulirane cene. Če bo dobavitelj ceno spremenil, mora odjemalca o tem obvestiti skladno z zakonom, ampak to ni dovolj.
Enostransko spreminjanje cen električne energije (in zemeljskega plina), brez jasne metodologije in vnaprej določenih objektivnih okoliščin kdaj, za koliko in pod kakšnimi pogoji, je namreč za potrošnika ne le izjemno neugodno, ampak tudi nepošteno, zato na ZPS tudi začenjamo kampanjo Enostransko je nepošteno: ustavimo pogodbene elektro šoke!
Avtorici: Barbara Primc, Meta Stegenšek
Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.