Analizirali smo ponudbo smučišč v Sloveniji in v bližnjih državah. Preverili smo, kje dobite največ za svoj denar in naše ugotovitve o slovenskih smučiščih primerjali z izbranimi smučišči v tujini. Smučanje je slovenski nacionalni šport, zato so slovenska smučišča v dobrih sezonah polna. Žal večina z zastarelimi napravami ne sledi tehnološkemu razvoju iz tujine, a to ne pomeni, da tudi v Sloveniji ni mogoče preživeti kakovostnega smučarskega dneva.
Smučišča smo med seboj primerjali po različnih kriterijih, kot so število naprav, dolžina prog, dodatna ponudba in cena. Na tak način smo izračunali indeks razmerja med obsegom ponudbe in ceno (izražen je v točkah od 0 100).
Kako smo analizirali ponudbo smučišč?
Pri analizi smo upoštevali delež udobnejših naprav (sedežnic in gondol ali celo vlakov), pri progah pa tudi njihovo težavnost. Tu namreč trčimo ob različne interese, saj si začetniki in nezahtevni rekreativni smučarji zagotovo želijo več lažjih prog, ki so na smučiščih označene z modro, dobri rekreativni smučarji pa prisegajo na vsaj srednje zahtevne proge, označene z rdečo.
V našem pregledu smo zato razvrstili smučišča na dva načina. Pri prvem smo upoštevali manj zahtevne, modre proge, pri drugem pa zahtevnejše, rdeče, a tudi črne proge. Te so sicer na vseh smučiščih v manjšini, nanje naj se podajo res samo izurjeni smučarji, še zlasti, ko so razmere težavne (led, težak sneg ...).
Na koncu pridemo do poglavitnega kriterija, ki lahko prevaga pri odločitvi: cene smučarske vozovnice. Ta namreč ni nujno povezana s številom naprav ali kilometri smučarskih prog, prav tako ne z njihovo kakovostjo oziroma zahtevnostjo.
Na splošno velja, da smučišče s ceno vozovnic določi svoj položaj med konkurenco, pri tem pa upoštevajo tudi popularnost, dostopnost, zaledje prenočitvenih zmogljivosti in podobno.
Predvsem za družinsko smučanje je pomembno preveriti cene vozovnic za otroke in najstnike. Veliko smučišč omogoča brezplačno smučanje (običajno v spremstvu staršev) za otroke, mlajše od določene starosti, ki pa je med smučišči različna – od pet do sedem let.
Žal nam ni uspelo pridobiti podatkov z vseh smučišč, zato natančne primerjave ne moremo objaviti. Med posebnostmi omenimo tudi možnost uporabe otroške vozovnice do 18. leta, a to je res izjema, bolj običajno je, da imajo za najstnike med 15. in 18. letom posebno ceno, ki je pogosto enaka kot cena smučarske vozovnice za upokojence.
Pri zbiranju podatkov o smučiščih smo pridobili tudi podatke o tem, ali omogočajo nočno smuko (običajno je na voljo le na eni ali dveh progah), imajo urejene tekaške proge in ali si na smučišču lahko izposodite opremo. Vse to so lahko malenkosti, ki odločijo pri izbiri smučarskega cilja, še zlasti za tedenske počitnice.
Pri našem pregledu smo se osredotočili na tri najbolj pomembne kriterije in skušali oceno čimbolj objektivizirati ter število naprav in dolžino smučarskih prog povezati s ceno dnevne vozovnice za odraslega ter družino z dvema odraslima, 10 let starim otrokom in 17 let
Prav preprosta takšna primerjava seveda ni, smučišča so si med seboj nadvse različna, vsak smučarski navdušenec pa bi lahko dodal svojo subjektivno oceno. V njej bo seveda upošteval tudi bližino smučišča, dostop, ponudbo za smučarje z različnim znanjem (otroške vlečnice, šole smučanja) in podobno.
Kljub vsem tem dejavnikom, ki jih je seveda nekoliko težje ustrezno ovrednotiti, pa je naš pregled lahko koristen napotek glede tega, kaj na posameznem smučišču lahko dobite za svoj denar, in izhodišče za primerjavo med njimi.
Smučišča v Sloveniji
Največ žičnic (19) je v Kranjski Gori, več kot deset jih imajo še smučišča Mariborsko Pohorje (15), Krvavec in Rogla (po 13).
Smučišča Kanin, kjer je skupaj s smučiščem Na žlebeh – Sella Nevea 10 žičnic, tokrat v našo primerjavo nismo zajeli, saj z vozovnico, kupljeno na naši strani, smučanje na italijanski strani ni mogoče, podatka o dolžini prog samo na slovenski strani pa nam, žal, ni uspelo pridobiti. Imajo pa pri nas pet naprav.
Po dolžini prog je največje slovensko smučišče Mariborsko Pohorje (32,9 kilometra), na Voglu jih je 22 kilometrov, v Kranjski Gori 20, na Krvavcu 18,5 kilometra, na smučišču Cerkno pa 18 kilometrov.
Za dnevno vozovnico boste na slovenskih smučiščih odšteli od 17,50 evra (Črna na Koroškem) do 37 evrov (Kranjska Gora in Krvavec).
Če so vam bolj všeč srednje zahtevne (rdeče) in zahtevne (črne) proge, potem boste za svoj denar v Sloveniji največ dobili na Krvavcu, Mariborskem Pohorju, Kranjski Gori in Cerknem. Če v primerjavi upoštevamo delež manj zahtevnih prog (modrih), potem se v vrh prebije Mariborsko Pohorje, ki mu sledita Kranjska Gora in Cerkno.
Slovenija – tedenska smuka
Družina bo za šestdnevno vozovnico največ odštela v Kranjski Gori (649 evrov), na Krvavcu (618 evrov) in na Rogli (616,5 evra). Upoštevajoč delež manj zahtevnih (modrih) prog se vam najboljša počitniška smuka obeta na Mariborskem Pohorju, Cerknem in na Voglu. Če pa je v družini več dobrih smučarjev, bi morali biti najbolj zadovoljni po tedenski smuki na Krvavcu, Voglu in Cerknem.
Primerjava smučišč v Sloveniji z Avstrijo
Slovencem so najbolj blizu smučišča na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ter nekaj italijanskih smučišč. Med koroškimi smučišči bi morali dobri smučarji največ za svoj denar dobiti v Bad Kleinkircheimu, na Mokrinah, Katschbergu in Osojščici.
Za tedensko smuko se vam že splača odpotovati nekaj dlje. Flachau in Schladming sta po izbranih kriterijih boljša od vseh koroških smučišč, njim podobno se odreže smučarsko središče Kals-Matrei na Vzhodnem Tirolskem. Če iščete večji delež bolj umirjenih terenov, je lahko dobra izbira tudi Obertauern.
Za dnevno vozovnico boste sicer v Avstriji odšteli od 29 evrov na Golici do 61 evrov v Flachauu, za otroke pa od 15 evrov na Golici do 31 evrov na ledeniku Mölltal. Tudi šestdnevne vozovnice so dražje kot pri nas.
V Flachauu in Schladmingu, ki sodita v isto smučarsko področje, bo družina morala odšteti 971,5 evra, 886 evrov na Obertauernu, 878 evrov pa na smučiščih Katschberg, Turracher Höhe in Mokrine. Za šestdnevno smučanje na Peci in Golici je cena občutno nižja, naša družina bi odštela 544 oziroma 553 evrov.
S ponudbo bogata, a draga italijanska smučišča
Večina italijanskih smučišč, ki smo jih vključili v raziskavo, s številnimi napravami in dolgimi kilometri prog upraviči visoko ceno vozovnic, tako da je pod črto celotna izkušnja le nekoliko manj privlačna kot na avstrijskem Koroškem.
Ob najvišji ceni vsa smučišča za seboj pusti vozovnica Dolomiti Superski, ki velja za vsa dolomitska smučišča (in omogoča tudi premagovanje t.i. Selle Ronde). Več kot 400 žičnic in kar 1200 kilometrov bolj kot ne povezanih prog je za 67 evrov na dan dobra kupčija predvsem v primeru, ko boste to množino ponudbe čimbolj izkoristili.
Če niste pristaš »potovalnega« smučanja, pa je bolje izbrati (cenejšo) vozovnico za samo eno smučarsko središče, pa četudi znotraj tega »smučarskega cirkusa«, kot denimo Kronplatz ali Drei Zinnen (na obeh smučiščih dnevna vozovnica velja 62 evrov), bližje Sloveniji pa je z razmerjem med ponudbo in ceno od slovenskih smučišč privlačnejše smučišče Trbiž-Višarje, ki pa ima z 39,50 evra nekoliko višjo ceno kot pri nas.
Cene za družinsko šestdnevno vozovnico se gibljejo od 574,50 evra v Trbižu do 1154 evrov za celotne Dolomite.
Alternativa na vzhodu in na Balkanu
Po Evropi je še nekaj tako velikih smučarskih središč, a Dolomiti so med Slovenci zagotovo najbolj priljubljeni. Skupaj z našimi partnerji s Hrvaške in Madžarske smo v pregled uvrstili še smučišča
- na Hrvaškem,
- v Bosni in Hercegovini,
- na Madžarskem
- in na Slovaškem.
Zaradi nizke cene vozovnic je privlačna alternativa predvsem Jahorina v Bosni in Hercegovini (šestdnevna družinska vozovnica stane 506,50 evra), pa tudi sosednja Bjelašnica, kjer šestdnevna vozovnica za celotno družino velja 317,50 evra.
Na Slovaškem pa boste v smučarskem središču Jasna našli spodobno število žičnic in dolžino prog, a za precej višjo ceno kot v Sloveniji in celo v Avstriji – dnevna vozovnica za odrasle stane 59 evrov, za otroke pa 42 evrov, 6-dnevna družinska vozovnica pa 1117 evrov. Le nekoliko ugodnejši sta smučišči Donovaly in Štrbské Pleso, tako da nobeno ne pomeni privlačnega razmerja med ceno in velikostjo.
Naredili smo tudi pregled manjših smučišč v vseh državah
Seveda niso vsi smučarji navdušenci nad velikimi smučarskimi centri.
Slovenija
V Sloveniji imamo polno manjših smučišč, običajno opremljenih z do tremi vlečnicami, ki so primerne predvsem za začetnike, najde pa se tudi kakšna bolj izrazita strmina. Izjema je smučišče Španov vrh z enosedežnico in povsem spodobno srednje zahtevno progo. Tu boste za vozovnico plačali tudi največ, 24 evrov za odrasle, povsod drugod so cene pod 20 evrov, otroci pa bodo odšteli od 5 evrov (Dole) do 17 evrov (Pokljuka). Pogosta posebnost manjših smučišč je obratovanje med tednom, ko jih običajno zaženejo samo za nočno smuko.
Avstrija
Na avstrijskem Koroškem je vozovnica tudi na manjših smučiščih dražja kot v Sloveniji. Na drugi strani ljubeljskega prelaza, v Podnu boste za dnevno vozovnico odšteli 24,50 evra (otroci 19,50 evra), nekoliko bolj oddaljena Falkert Heidi Alm in Emberger Alm pa ob dražji vozovnici za odrasle (29,50 oziroma 34 evrov) omogočata cenejša smučanje za otroke (17,50 in 18 evrov).
Hrvaška
Na Hrvaškem sta glavni smučišči Platak in Sljeme, zadnje tudi s terenom, na katerem potekajo tekme svetovnega pokala. Ob majhnem številu žičnic (po 3 na vsakem smučišču) velja izpostaviti dokaj nizko ceno vozovnic – 13,40 evra za odrasle na Sljemenu, 20 evrov na Plataku, otroci pa na Plataku smučajo za 2,60 evra, na Sljemenu za 6,70 evra.
Madžarska
Nekaj majhnih in srednje velikih smučišč je tudi na Madžarskem, vozovnice pa niti niso tako poceni. Za odrasle dnevna vozovnica stane od 19,30 evra v Višegradu do 33,20 evra v Eplényju, za otroke pa je najcenejše smučanje na smučišču Bánkúti (9,80 evra), najdražje pa prav tako v Eplényju (slabih 25 evrov).
Namesto zaključka
Ne glede na vse izračune in preračune zagotovo največ velja dobra izkušnja. Ta pa je pogojena tudi s ponudbo parkirnih prostorov, gnečo na vstopnih žičnicah, prijaznostjo uslužbencev in občutkom miru med spuščanjem po bregu.
Dostikrat več zadovoljstva prinese nekaj kilometrov široke in pregledne smučarske proge na manjšem smučišču kot polne strmine smučarjev na najbolj obleganih terenih. Vsekakor predlagamo, da preizkusite različna smučišča in se prepričate, katero prav vam najbolj ustreza.
Avtor: Boštjan Okorn
Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.