Bisfenole smo našli kar v tretjini izdelkov

3. oktober 2024

Potrošniške organizacije iz štirih držav (Avstrija, Češka, Madžarska in Slovenija) smo združile moči in v laboratorij poslale kar 166 vzorcev spodnjega perila (hlačk). Namen je bil ugotoviti, kako razširjena je prisotnost bisfenolov v spodnjem perilu.

Bisfenoli so kemikalije, ki jih med drugim pogosto uporabljajo pri proizvodnji polikarbonatne plastike (PC, oznaka 7 – kot druge plastike) in smol. Najpogostejši in najbolj razširjen je bisfenol A ali BPA, a strokovnjaki ugotavljajo, da tveganje predstavljajo tudi drugi bisfenoli. V spodnjem perilu smo najbolj pogosto našli BPF in BPS.

Merilo, po katerem smo razvrstili vzorce

	Skrb zbujajoča količina	Skupna vsebnost bisfenolov nad največjo dovoljeno količino BPA v tekstilu, ki jo predlaga SCCS: več kot 0,8 mg/kg.
	Zaznana količina	Skupna vsebnost bisfenolov od 0,8 mg/kg do 0,01 mg/kg.
	Brez bisfenolov	Skupna vsebnost bisfenolov manj kot 0,01 mg/kg.

Tretjina izdelkov z bisfenoli

V laboratoriju smo preverjali prisotnost 19 različnih kemikalij iz skupine bisfenolov in ugotovili prisotnost:

• BPA (15 vzorcev),
• BPF (16 vzorcev),
• BPS (29 vzorcev),
• BADGE (1 vzorec),
• BADGE-2H2O (11 vzorcev),
• BADGE-2HCL (1 vzorec).

Odkrili smo jih torej v vsakem tretjem vzorcu. Skoraj vsi ti vzorci so vsebovali vsaj en bisfenol, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, kar pomeni, da je del predloga za omejitev uporabe, ki ga je predstavila Evropska agencija za kemikalije.

To potrošnike postavlja pred izjemno težko nalogo: kako izbrati izdelke brez te kemikalije v poplavi ponudbe? Odgovor, kako si lahko pomagamo pri tem, je skorajda misija nemogoče. Ugotovili smo namreč tudi, da prodajno mesto oziroma znamka ne vpliva na vsebnost bisfenolov.

Glede na rezultate testa 166 izdelkov pa je najbolj verjetno, da bodo v tekstilnem izdelku kemikalije iz skupine bisfenolov, če je izdelek narejen iz poliamida ali mešanice, ki vsebuje poliamid.

Nekoliko manj bisfenolov je v mešanicah iz celuloznih vlaken, najmanj pa smo jih odkrili v mešanicah, v katerih prevladuje bombaž.

Bisfenol je največkrat v vlogi utrjevalca barv

V tekstilu so bisfenoli največkrat prisotni v obarvanih izdelkih iz umetnih vlaken, kot so poliamid, elastan in spandeks, v katerih so najpogosteje sestavni del polimerov in smol, ki jih uporabljajo kot utrjevalce barv.

Obdelava recikliranega poliamida je sicer nujna, saj lahko proizvajalci le tako zadostijo standardom za obstojnost barv.

Vseeno je, kje kupujete, pomemben je predvsem material

Že večkrat smo prejeli vprašanja potrošnikov, ali tekstilni izdelki v nizkocenovnih trgovinah s hitro modo (tudi pri spletnih trgovcih, kot je Shein) vsebujejo več nevarnih kemikalij kot izdelki tradicionalnih blagovnih znamk.

Na našem testu smo zato poskušali zajeti čim širši cenovni razpon in preveriti tako izdelke:

1. s tržnic, »kitajskih« trgovin,
2. spletnih trgovcev (Shein, Zalando),
3. trgovskih blagovnih znamk (Mercator Lumpi),
4. prodajalcev hitre mode (Pepco, Primark),
5. velikih proizvajalcev tekstila (H&M, Zara),
6. tradicionalnih proizvajalcev spodnjega perila in pižam (Palmers, Huber, Sloggi, slovenska Komet in Lisca).

Ali bisfenole lahko odstranimo s pranjem?

Da in ne. V laboratoriju smo 16 vzorcev z največjimi koncentracijami bisfenolov oprali po navodilih proizvajalcev, in sicer vsak vzorec posebej, da ne bi prišlo do prehajanja bisfenolov med vzorci (navzkrižna kontaminacija).

Medtem ko smo bisfenole pri nekaterih izdelkih skoraj popolnoma izprali, celo do 99 odstotkov (Huber hautnah Micro Bonded Rio Slip) oziroma 90 odstotkov (Sloggi – Triumph Zero microfiber), se je koncentracija bisfenolov v nekaterih drugih izdelkih celo povečala, in sicer za 81 odstotkov (Skinny Micro essentials panty) in za 54 odstotkov ( Adidas Boxer shorts, Aeroready).

Strokovnjaki v laboratoriju so pojasnili, da so bile velike koncentracije te skupine kemikalij tudi v drugih delih spodnjega perila, na primer v elastiki ali šivih, in ne zgolj v samem materialu.

Pranje tudi ni rešitev: s pranjem namreč bisfenole le izperemo v okolje, kjer se kopičijo in obremenjujejo okolje in živa bitja.

ZPS svetuje

1. Izberite spodnje perilo v beli barvi in s čim večjim deležem (bio) bombaža (vsaj 95 odstotkov, čim več, tem bolje).
2. Poiščite spodnje perilo s katerim izmed zaupanja vrednih certifikatov (npr. GOTS, Öko tex 100, okoljska marjetica). Podrobneje smo jih predstavili v ZPStest 2/2023 in na naši spletni strani.
3. Otroška oblačila, vsaj tista, ki so v neposrednem stiku s kožo, naj ne bodo izdelana iz sintetičnih vlaken.
4. Nova oblačila operite, preden jih prvič oblečete.

Besedilo: Urša Šmid Božičevič

Vir bisfenolov ni samo tekstil

3. oktober 2024

Znanstveni odbor EU za varstvo potrošnikov (SCCS) v mnenju iz leta 2020 ugotavlja, da je izpostavljenost BPA iz tekstila 25-krat manjša od izpostavljenosti tej kemikaliji iz prehrane.

Posebej skrb vzbujajoča je prisotnost bisfenolov v embalaži za živila, na primer v:

• plastenkah za vodo,
• posodah za shranjevanje živil,
• prevlekah pločevink za pijačo in bidonov
• v aluminijastih pokrovčkih steklenic.

Prav tako je skrb vzbujajoče, da je kemikalije iz skupine bisfenolov mogoče najti v (otroških) kozarcih, zobotrebcih, vodovodnih ceveh, otroških igračah, oblačilih in številnih drugih plastičnih izdelkih, kot je stavbno pohištvo iz polikarbonatnih plastičnih materialov.

Kljub mnenju SCCS, da uporaba oblačil z vsebnostjo bisfenolov ne pomeni tveganja za pojav sistemskih učinkov pri ljudeh, potrošniške organizacije menimo, da je pri oceni izpostavljenosti treba upoštevati možen prenos in absorpcijo teh snovi skozi kožo.

Dokazano je, da lahko bisfenol BPA migrira iz oblačil v znoj, prav tako ni dvoma o možnosti  vnosa skozi kožo. To dejstvo je pred nekaj leti pritegnilo pozornost javnosti, saj je privedlo do prepovedi BPA v termičnem papirju, ki se uporablja za tiskanje računov (BPA v telo vstopa skozi kožo na blazinicah prstov). Žal so BPA nadomestili z BPS, ki tudi  ni varna izbira.

Opozarjamo še, da smo dnevno izpostavljeni bisfenolom iz različnih virov, zato je treba upoštevati tudi tako imenovani učinek koktajla. Ne nazadnje je dejstvo, da se bisfenoli iz oblačil nalagajo v odpadnih vodah in lahko prek naravnega kroženja povečujejo tveganje za vnos iz različnih virov.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je leta 2023, po uvedbi omenjenega, bistveno nižjega sprejemljivega dnevnega vnosa (TDI) ugotovila, da bisfenol A (BPA) v hrani in pijači ogroža zdravje ljudi vseh starosti, tudi majhnih otrok. Strokovnjaki EFSA so primerjali nov TDI z ocenjeno izpostavljenostjo ljudi BPA in ugotovili, da prebivalci Evrope uživajo več BPA, kot je sprejemljivo.

Besedilo: Urša Šmid Božičevič