Vprašanje potrošnika: jodirana sol

22. september 2020

V trgovinah se pojavlja nejodirana sol, v medijih in na družbenih omrežjih pa krožijo navedbe, da je jodirana sol nepotrebna. Ali je to res? Skrbi me, ker smo v družini nagnjeni h golšavosti in vemo, da je v Sloveniji v živilih premalo joda, zato je nujno, da ga zaužijemo s soljo, ki je jodirana.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Namizni soli je dovoljeno dodajati jod v obliki kalijevega ali natrijevega iodida oziroma iodata (kot uveljavljen javnozdravstveni ukrep) ter dovoljene aditive, predvsem za preprečevanje strjevanja.

O jodirani soli kroži res veliko neresničnih navedb in trditev, da je ne potrebujemo ali celo, da ni zdrava. V Sloveniji sol jodiramo že dobrih 60 let, v zadnjih letih smo celo povečali količino dodanega joda in s tem zmanjšali pojavnost golšavosti, pa tudi raka na ščitnici.

Jod je sestavni del hormonov žleze ščitnice. Ščitnični hormoni imajo veliko vlogo pri naši presnovi, sintezi beljakovin in sproščanju energije. Jod je nujno potreben za rast in razvoj živčnega sistema pri zarodku in otroku. Kadilci in tisti, ki se izogibajo jedem, ki same po sebi vsebujejo nekaj joda in ne solijo jedi z jodirano soljo, potrebujejo še več joda kot tisti z zdravim življenjskim slogom in uravnoteženim načinom prehranjevanja.

Jod je tudi v nekaterih živilih, največ ga je v školjkah, malo manj v ribah, nekaj tudi v jajcih in mleku. S kuhanjem se količina joda znatno zmanjša, zato sol dodajajmo jedem šele po kuhanju. Priporočen dnevni vnos od 15. leta starosti dalje je 200 mikrogramov (μg), za starejše od 51 let 180 in za nosečnice 230 mikrogramov na dan.

Jemanje prehranskih dopolnil pri nas narašča, zato bodite pozorni na vsebnost joda v njih, kakor tudi v izdelkih iz alg – kaj hitro lahko namreč presežete še varen dnevni vnos joda, ki je 500 mikrogramov.

Viri: NIJZ, DACH 2004

Avtorica: Marjana Peterman