NLB je pri obročni kartici »ukinila obresti« in uvedla 2,10 € na obrok – je potrošnik s tem res na boljšem?

7. avgust 2026

Plačilne kartice

Foto: 24K-Production / Shutterstock.com

Z izračunom ZPS pokažemo, zakaj to ni nujno ceneje – in kako preveriti dejanski strošek.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Vprašanje potrošnika

Pri posojilni kartici NLB Mastercard 3v1 in storitvi SMS Obroki se je nadomestilo za posamezni obrok zvišalo z 0,50 na 2,10 €, banka pa je hkrati ukinila obračun obresti.

Ker imam več aktivnih obročnih plačil, to zame pomeni več deset evrov mesečno zgolj za obročno odplačevanje. Ne dvomim o zakonitosti spremembe, sprašujem pa se, ali sem z ukinitvijo obresti res na boljšem in ali je pošteno, da se tako podraži storitev, ki jo najpogosteje uporabljajo prav ranljivejši potrošniki.

Odgovor ZPS: »brez obresti« še ne pomeni »brez stroška«

Sprememba cenika je lahko izvedena povsem zakonito in ob pravočasnem obvestilu – vprašanje potrošnika pa vseeno zadane bistvo. NLB je za posojilno kartico Mastercard 3v1 in storitev SMS Obroki s 1. junijem 2026 ukinila obrestovanje zneskov, razdeljenih na obroke, hkrati pa povišala fiksno nadomestilo z 0,5 €/ obrok na 2,10 €/obrok.

Obročno odplačevanje je oblika potrošniškega kredita, cena zanj pa ni le obrestna mera. Ko izdajatelj obresti »ukine« in namesto njih zaračuna (višji) fiksni znesek na obrok, to za potrošnika ni nujno ugodneje – pri manjših nakupih, razdeljenih na več obrokov, lahko skupni strošek celo bistveno naraste.

Zvišanje z 0,50 na 2,10 € pomeni 4,2-krat višji strošek na posamezen obrok. Ker se nadomestilo zaračuna za vsak obrok posebej in ni odvisno od višine nakupa, se njegovo relativno breme povečuje sorazmerno z nižanjem vrednosti nakupa. Ker je najnižji vrednost obroka lahko 20 € (nakup pa je mogoče razdeliti na 2 do 60 obrokov), nadomestilo lahko nanese kar do približno 10 odstotkov vrednosti nakupa – največ prav pri nakupih, razdeljenih na najmanjše, 20-evrske obroke.

Zakaj fiksno nadomestilo najbolj prizadene majhne nakupe?

Kako se to pozna v praksi, je razvidno iz spodnjega izračuna. Enako fiksno nadomestilo pri majhnem nakupu pomeni velik odstotek vrednosti, pri velikem pa zanemarljivega:

Izračun ZPS: nadomestilo 2,10 € na vsak obrok, najnižji obrok je 20 € (nakup razdeljen na 2 do 60 obrokov). EOM je približna letna efektivna obrestna mera po standardni metodi. Velja za posamezno obročno plačilo.

Takšna cenovna politika torej najbolj obremeni tiste, ki nakupe razdelijo na najmanjše, 20-evrske obroke – pogosto prav najbolj finančno ranljive potrošnike.

Kaj to pomeni v praksi?

Najbolj celovit in zato tudi edini pravi pokazatelj cene denarja pri zadolževanju (kar je tudi nakup na obroke) je efektivna obrestna mera, ki v eno samo številko zajame vse stroške kredita. Pri plačilu na obroke, kjer je nadomestilo za posamezen obrok definirano kot fiksni strošek, ne glede na višino obroka, je EOM najvišja prav pri najnižnih obrokih: pri nakupu, razdeljenem na najmanjše dovoljene 20-evrske obroke, tako znaša med 50 do 120 odstotkov, pri večjih obrokih pa pade na okoli 15 odstotkov. 

Za primerjavo, koliko posamezna oblika financiranja dejansko stane pri nakupu za 100 €, razdeljenem na pet obrokov:

Fiksno nadomestilo povzroči, da je obročni nakup pri nizkih vrednostih obroka opazno dražji od drugih oblik zadolževanja, celo od pregovorno najdražje oblike zadolževanja s pomočjo limita na računu: pri nakupu za 100 €, razdeljenem na pet 20-evrskih obrokov, tako nadomestilo znese kar 10,50 € – približno 3- do 4-krat več kot pri dovoljenem limitu in okoli 7-krat več kot pri potrošniškem kreditu. Ker je nadomestilo fiksno (ne glede na višino obroka), je tovrstno zadolževanje najbolj neugodno prav pri manjših nakupih, razdeljenih na najmanjše vrednosti obrokov. 

Dve vprašanji pred vsakim obročnim nakupom

Ob vsakem obročnem nakupu (bodisi prek klasičnega potrošniškega kredita, obročnega plačevanja s karticami ali pa prek drugih oblik zadolževanja) si je vredno zastaviti dve vprašanji – in prvo je pomembnejše od drugega.

1. Ali to stvar v tem trenutku res potrebujem?

Obročno odplačevanje in podobne oblike »kupi zdaj, plačaj kasneje« so zasnovane tako, da je nakup videti lahek, plačilo pa skoraj neopazno – zato je najkoristnejše vprašanje pogosto najpreprostejše.

Pri nenujnih nakupih zelo pomagata pravilo 24 ur (počakajte en dan in se šele nato odločite) in vnaprej sestavljen nakupovalni seznam. 
Kadar pa obročno plačilo premošča resnično nujne izdatke, je odločitev seveda drugačna – a tudi takrat velja poiskati najcenejšo pot in poznati dejanski strošek.

2. Koliko me posamezna možnost dejansko stane? 

Vprašanje potrošnika: Pri posojilni kartici NLB Mastercard 3v1 in storitvi SMS Obroki se je nadomestilo za posamezni obrok zvišalo z 0,50 na 2,10 €, banka pa je hkrati ukinila obračun obresti. Ker imam več aktivnih obročnih plačil, to zame pomeni več deset evrov mesečno zgolj za obročno odplačevanje. Ne dvomim o zakonitosti spremembe, sprašujem pa se, ali sem z ukinitvijo obresti res na boljšem in ali je pošteno, da se tako podraži storitev, ki jo najpogosteje uporabljajo prav ranljivejši potrošniki.

Edini pravi pokazatelj dejanskega stroška zadolževanja v katerikoli obliki je efektivna obrestna mera (EOM). Seštejte skupni znesek, ki ga boste v resnici plačali, in ga primerjajte s plačilom v enkratnem znesku (kjer je izvedljivo) ali z drugo obliko financiranja. Ker storitev obročnega plačila izberete za posamezen nakup, lahko z manj obroki skupni strošek občutno znižate.

Kaj lahko storite?

1. Preverite cenik in skupni strošek. Pri vsakem obročnem plačilu preverite nadomestilo na obrok, število obrokov in skupni znesek, ki ga boste plačali. Pri majhnih zneskih razmislite o čim manj obrokih.
2. Obročne nakupe obravnavajte v okviru celotnega proračuna. Obroki, kartice, limiti in vezave so vsak zase oblika zadolževanja; več hkratnih obročnih plačil se sešteje v opazen mesečni strošek.
3. Lahko se pritožite. Če menite, da je banka ravnala nepravilno, se najprej pisno pritožite banki, naslovite pa lahko tudi Banko Slovenije (obrazec za fizične osebe), ki je pristojna za nadzor nad ravnanjem bank.

Odpira se tudi vprašanje etičnosti

Nadomestila, ki najbolj obremenijo ravno finančno najranljivejše potrošnike, po naši oceni zaslužijo posebno pozornost.

Banke seveda oblikujejo svoje cenovne politike, a morajo pri tem upoštevati zakonodajo in tudi Smernice o nadzoru in ureditvi upravljanja bančnih produktov, ki jim nalagajo, da pri snovanju svojih produktov banke potrošniški vidik postavijo v središče celotnega življenjskega cikla produkta - z glavnim ciljem, da preprečijo oškodovanje potrošnikov, zmanjšajo nasprotja interesov ter zagotovijo, da produkt ustreza interesom in ciljem strank.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije redno spremljamo delovanje bank ter o njih obveščamo javnost, po potrebi pa tudi Banko Slovenije, ki izvaja nadzor nad poslovanjem bank.

Pogosta vprašanja

Ali »brez obresti« pomeni, da je obročno odplačevanje brezplačno?

Ne. Cena obročnega odplačevanja (v katerikoli obliki) nikdar ni le obrestna mera. Če izdajatelj obresti ukine, hkrati pa uvede (višje) fiksno nadomestilo za vsak obrok, je lahko skupni strošek celo višji kot prej – zlasti pri manjših nakupih, razdeljenih na več obrokov.

Zakaj fiksno nadomestilo bolj prizadene majhne nakupe?

Ker se nadomestilo zaračuna za vsak obrok in ni neposredno odvisno od višine izposojenega zneska (oziroma višine nakupa). Ker je najnižji obrok 20 €, nadomestilo znese do približno 10 odstotkov vrednosti nakupa: nakup za 100 €, razdeljen na pet 20-evrskih obrokov, stane 10,50 € dodatno (10,5 odstotka), nakup za 300 € na dvanajst obrokov pa 25,20 € (8 odstotkov).

Kako ugotovim, koliko me obročno odplačevanje res stane?

Preverite efektivno obrestno mero (EOM), ki v eno številko zajame vse stroške zadolževanja, in seštejte skupni znesek, ki ga boste dejansko plačali. Primerjajte ga s plačilom v enkratnem znesku ali z drugo obliko financiranja – ne primerjajte le višine mesečnega obroka.

Kam se lahko obrnem, če menim, da je banka ravnala nepošteno?

Najprej se pisno pritožite banki. Če se z njenim odgovorom ne strinjate, lahko sprožite postopek izvensodnega reševanja potrošniških sporov. Svoje pritožbe pa lahko vedno naslovite tudi na Banko Slovenije prek obrazca za fizične osebe. (bsi.si/sl/fizicne-osebe).