ZPStest lesnih peletov: Končno spodbudni rezultati

7. september 2017

Po dveh letih smo na ZPS ponovno izvedli test lesnih peletov. Potem ko smo predlani ugotovili, da se je kakovost preizkušenih peletov v povprečju poslabšala, so rezultati letošnjega preizkusa takšni, kot so jih vajeni na najbolj razvitih trgih. Med 25 vzorci so bili sicer štirje, ki niso ustrezali označeni kakovosti, nobeden od njih pa ni bil neustrezen.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije je proizvodnja lesnih peletov v Sloveniji v letu 2016 znašala nekaj skoraj 120.000 t, raba pa je ocenjena na več kot 170.000 t. Slovenija tako ostaja, kljub povečevanju proizvodnje, velika neto uvoznica lesnih peletov.

Večino peletov uvozimo iz Romunije (41 %) sledijo Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Avstrija. "Prvo analizo kakovosti peletov na Slovenskem trgu smo naredili v letu 2013 in ugotovili zaskrbljujoče stanje, saj kar 30 % vzorcev ni ustrezalo nobenemu kakovostnemu razredu, le 10 % vzorcev pa je bilo uvrščenih v prvi kakovostni razred.

Po štirih letih ugotavljamo, da se je stanje bistveno izboljšalo, saj letos med našimi vzorci ni bilo neustreznih, kar 60 % vzorcev pa se uvršča v najvišji kakovostni razred," je predstavila stanje dr. Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije.

Da so lesna biomasa in peleti eden od glavnih obnovljiv virov energije za ogrevanje pa poudarjajo na Eko skladu. Mag. Hinko Šolinc, direktor Eko sklada, je ob tej priložnosti poudaril: "Lesna biomasa in peleti so eden od glavnih obnovljivih virov energije za ogrevanje.

Na Eko skladu že več let nudimo ugodne kredite in subvencije za nakup kurilnih naprav na lesno biomaso, ki dosegajo visoke standarde na področju izkoristkov toplotne moči in kakovosti izgorevanja. Zavedamo pa se, da so lahko optimalni prihranki energije in zmanjšanje onesnaževanja zraka doseženi le ob uporabi kuriva ustrezne kakovosti, za kar sta ključna pravilno označevanje lesnih peletov in dobra informiranost potrošnikov.

Zato smo se odločili, da v letošnjem letu podpremo neodvisni test lesnih peletov in komunikacijske aktivnosti ZPS in MIPOR na tem področju."

Preverite: rezultati testiranja peletov

Brošura: Varčno in udobno ogrevanje s peleti

Spodbudni rezultati
"Razveseljivo je, da je bil pri 16 vzorcih na vreči označen kakovostni razred z enim od certifikatov proizvajalca (najbolj pogosto EnPlus, a tudi DIN in S4Q), kljub vsemu pa ni šlo povsem gladko. Odkrili smo namreč štiri vzorce, ki so na testu dosegli slabši rezultat, kot bi ga morali glede na certifikat.

Razlike so resda sorazmerno majhne, a pri testu smo upoštevali stroga merila, ki jih postavlja standard, zato smo vse omenjene vzorce kaznovali z odvzemom točk in so na koncu vsi dobili 20 točk oziroma so se uvrstili na spodnji rob ocene `pomanjkljivo´," je poudaril Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodal: "Kljub temu lahko podamo pozitivno splošno oceno. Po testu lesnih peletov smo lahko letos prvič res zadovoljni, saj se v laboratoriju ni znašla niti ena vreča z zares slabo vsebino.

Zdaj lahko zgolj upamo, da to pomeni dokončno ureditev trga, kar bomo seveda preverili na prihodnjih testih."

Premik na bolje pa pomeni tudi, da je zdaj potrošnika nekoliko lažje napotiti k nakupu in uporabi lesnih peletov. Gre namreč za surovino, ki je bi lahko v prihodnosti v Sloveniji vsekakor dobila večjo vlogo – vsaj takšno, kot jo ima v Avstriji in Skandinaviji. A za kakovosten preboj niso dovolj zgolj kakovostni peleti, pač pa tudi kakovostne peči ter ustrezno nastavljen sistem gorenja in odvoda plinov.

Za okolju prijazno ogrevanje in optimalni izkoristek je ključna ustrezna peč
Peč za centralno ali lokalno ogrevanje, v kateri bomo kurili pelete, mora biti preizkušena kot celota, tudi dozirnik in gorilnik. Tiste za centralno ogrevanje morajo ustrezati standardu SIST EN 303-5, medtem ko za enosobne oziroma kaminske peči na pelete velja standard SIST EN 14785. 

Če torej želimo, da ogrevanje s peleti ne bo prijazno samo do družinskega proračuna, ampak tudi do okolja, izberimo kurilno napravo, ki ima vsa potrdila oziroma certifikate o primernosti in skladnosti. Kakršne koli predelave obstoječih oljnih ali drugih peči tako, da dodamo gorilnik za pelete, se z vidika emisij ne obnesejo – predelana peč namreč v bistvu ni narejena za pelete ali samodejno odmerjanje.

Za dobro zgorevanje mora biti kurilna naprava vgrajena v skladu s proizvajalčevimi navodili oziroma s predpisi. Nadvse pomembno je tudi, da je kurilna naprava usklajena z dimovodno napravo, ki je tipičen gradbeni proizvod in mora imeti izjavo o lastnostih.

Pozor: Ko je kurilna naprava vgrajena (velja tudi za rekonstrukcije), je treba obvezno opraviti prvi dimnikarski pregled, pri katerem dimnikarska družba pregleda, ali so izpolnjene vse zahteve in napravo vpišejo v evidenco kurilnih naprav. Za varno in varčno ogrevanje s peleti mora uporabnik poskrbeti še za redno vzdrževanje kurilne naprave in redno (dvakrat na leto) čiščenje dimovodnih naprav.

Potrošnike pritegne predvsem cena, a razlika v ceni med zelo dobrimi in pomanjkljivimi je minimalna ali pa je sploh ni
Na anketo, ki smo jo spomladi opravili med obiskovalci naše spletne strani, je odgovorilo skoraj 500 potrošnikov, ki s peleti kurijo v pečeh za centralno ogrevanje ali v kaminskih pečeh.

Zadnjih je manj kot 15 odstotkov. Glede na odgovore je velika večina, skoraj tri četrtine anketirancev, začela kuriti s peleti, ker so poceni vir za ogrevanje, 15 odstotkov pa je takšnih, ki so v peletih videli ekološko kurivo. Tu je bilo možnih več odgovorov. Potrošnikom je všeč še preprosto ravnanje z napravo in regulacija, le peščica jih je začela uporabljati pelete zaradi bližine dobavitelja.

Sicer pa je v pretekli kurilni sezoni dve tretjini sodelujočih uporabljalo pelete iz najvišjega kakovostnega razreda A1, četrtina pa iz kakovostnega razreda A2. Zanimivo je, da jih 8 odstotkov ne ve, kakšne pelete so uporabljali.

Pogled na tabelo z rezulati še razkrije, da lahko za pelete z oceno zelo dobro (95 %) odštejete 3,71 evra/vrečo, celo več ali le malenkost manj, npr. 3,63 evra/vrečo pa za lesne pelete z oceno pomanjkljivo (20 %). Potrošnikom zato svetujemo, da pri nakupu upoštevajo rezultate testa, ki so prosto dostopni, saj bodo lahko izbrali kakovostne pelete po dostopni ceni.

Test je bil izveden kot del projekta Čisti peleti, ki ga sofinancira Eko sklad.

Projekt Čisti peleti sofinancira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad