ZPStest dezodorantov in antiperspirantov: Veliko kemije za (večinoma) povprečen učinek

7. januar 2016

Dezodoranti so eden izmed osnovnih higienskih pripomočkov, zato ga verjetno najdemo prav v vsaki kopalnici. Ponudba je zelo pestra, zato smo na tokratnem testu dezodorantov in antiperspirantov preizkusili 17 izdelkov, ki jih najdemo tudi v slovenskih trgovinah, z vonji, ki so namenjeni ženskam in moškim, pa tudi take s t. i. nevtralnimi vonji, ki so namenjeni obema spoloma.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Preverili smo učinkovitost, pa tudi, ali na tekstilu puščajo madeže, kako dobro so označeni, svoje ocene pa je povedalo tudi več kot 500 udeležencev testa. Med izdelki, za katere smo odšteli od 0,79 do 11,86 evra so se najbolje odrezali izdelki - prejeli so oceno `dobro´ - za katere bi morali odšteti med 1,63 in 2,85 evra. Prav noben izmed testiranih izdelkov ni vseboval hormonskih motilcev, le en paraben, medtem so bili potencialni alergeni kar pogosto med navedenimi sestavinami.

Preverite: rezultati testiranja antiperspirantov in dezodorantov

Od 10 pa do 20 in več kemikalij
Pogled na seznam sestavin, na t.i. seznam INCI razkrije, da dezodoranti in antiperspiranti vsebujejo veliko število različnih kemikalij, med tem tudi do 12 potencialnih alergenov. "Ocenjujejo, da lahko povprečna ženska samo z uporabo kozmetičnih izdelkov `pride v stik´ s približno 500 različnimi kemikalijami dnevno, moški nekaj manj," poudarja Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije.

V tabeli smo zapisali, koliko potencialno alergenih snovi vsebuje vsak izdelek, označili pa so tudi, ali izdelek vsebuje parabene in hormonske motilce. "Številni potrošniki se izogibajo parabenom in hormonskim motilcem v izdelkih, zato je razveseljivo, da noben od izdelkov ni vseboval konzervansa Methylisothiazolinone (MI), ki sodi med kemikalije, ki pogosto povzročajo alergijo, predvsem v kombinaciji z Methyl-chloroisothiazolinonom (MCI), paraben pa je vseboval le en izdelek. V bistvu tu ne gre za kakšen napredek pri proizvajalcih, saj v kozmetične izdelke, ki so v razpršilih ni potrebno dadajati veliko konzervansov."

Dezodorant ali antiperspirant: v čem je razlika?
"Dezodoranti le preprečujejo neprijeten vonj, ki nastane pri potenju, antiperspiranti pa potenje tudi preprečujejo," je pojasnila Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: "Za potrošnika ni vedno preprosta naloga razločiti med dezodorantom in antiperspirantom, zato naj tisti ki želijo kupiti antiperspirant, izbirajo med izdelki, pri katerih je med sestavinami navedenena aluminijevo sol."

Testiranje pa ni potekalo le v laboratoriju, ampak so k testiranju povabili kar 500 potrošnikov, ki so sodelovali na praktičnem delu preizkusa. Pri testiranju učinkovitosti so med drugim udeleženci 15 minut vozili sobno kolo pri temperaturi 30°C.

Nevarne aluminijeve soli?
Med potrošniki pogosto zakroži verižno e-sporočilo, v katerem svarijo pred uporabo antiperspirantov z aluminijevimi solmi, ki naj bi povzročale raka. Raziskav, ki bi potrjevale to trditev, za zdaj še ni, a je nemški Zvezni inštitut za oceno tveganja (Bundes-institut für Risiko-be-wertung) pred dvema letoma zmanjšal še varno koncentracijo aluminijevih soli v antiperspirantih, na 20 odstotkov, potrošnike pa pozval k `previdnosti pri uporabi´. Kaj naj bi to pomenilo? Ne uporabljajte antiperspirantov na sveže obriti koži, po britju z nanašanjem počakajte vsaj šest ur.

Sicer vnese sodobni potrošnik v telo več aluminija s hrano kot s kozmetičnimi izdelki. Nekatera živila ga vsebujejo že `po naravi´, npr. čajni listi in začimbe, v nekatera ga proizvajalci dodajajo kot aditiv, živila pa se lahko tako v naravi kot v proizvodnem procesu z aluminijem tudi kontaminirajo. Aluminij lahko v živila prehaja tudi iz embalažnih materialov ali posode med kuhanjem. Tudi nekatera zdravila, ki preprečujejo nastanek želodčne kisline, vsebujejo aluminij (v obliki aluminijevega hidroksida).