ZPS: Zakaj se Slovenija zavzema za zmanjševanje pravic potnikov v železniškem prometu?

27. februar 2020

V času, ko so ukrepi proti klimatskim spremembam vedno bolj nujni, smo bili negativno presenečeni, da so se države EU, vključno s Slovenijo, odločile za zmanjšanje pravic potnikov pri potovanju z vlakom po celotni EU. Moralo bi biti ravno obratno. Enako število potnikov, prepeljanih z vlakom na enaki razdalji povzroči manj kot pet odstotkov izpustov, ki bi jih povzročili ob vožnji z avtomobili.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Železniški promet je eden od pomembnejših načinov boja proti klimatskim spremembam. Potreba po zmanjšanju ogljičnih izpustov je gotovo močan razlog, zaradi katerega bi morale države spodbujati ljudi k potovanju z vlakom, namesto z osebnimi vozili in letali.

Zato je presenetljivo, da namesto večje zaščite potnikov v primeru težav pri potovanju z vlakom, ki bi ljudi spodbudila k uporabi vlaka, Slovenija skupaj z ostalimi članicami EU podpira ravno nasprotno.

V Bruslju trenutno potekajo pogajanja za posodobitev zakonodaje o pravicah potnikov v železniškem prometu v EU. Žal številne države, tudi Slovenija, poskušajo doseči zmanjšanje obstoječih, za potnike pomembnih pravic. Ne le, da bi to škodovalo potnikom, temveč bi bilo tudi v nasprotju z ukrepi, namenjenimi spodbujanju uporabe bolj trajnostnih oblik mobilnosti, kot je potovanje z vlakom.

‘’Kaj se zgodi, če moj vlak zamuja ali je odpovedan?’’, ‘’Kaj se zgodi, če zaradi tega zamudim povezovalni vlak?’’ in ‘’Pri katerih prevoznikih mi sploh pripadajo pravice potnikov v EU?’’ so za potnike pomembna vprašanja, ki si zaslužijo primerne odgovore. Ljudje se bodo lažje odločali za uporabo vlaka, če bodo vedeli, kdaj jim pripada odškodnina, ker jim je zamuda ali odpoved vlaka pokvarila načrte.

Problematične so zlasti tri rešitve, ki jih v pogajanjih na ravni EU podpirajo države članice:
1. Države želijo sprejeti določbo, da prevoznikom ni treba plačati odškodnine v primeru, da je zamuda vlaka posledica ‘izrednih okoliščin’. Te omejitve odgovornosti obstoječa zakonodaja ne pozna, obstaja pa takšna izjema v uredbi o pravicah letalskih potnikov.

Težava je, da se letalski prevozniki vse prepogosto sklicujejo prav na to izjemo in se tako skušajo izogniti svoji odgovornosti, kot smo lahko videli v primerih stavk letalskega osebja ali določenih tehničnih težav z letali, kljub temu, da gre za situacije pod njihovim nadzorom. Podobno velja za železniške prevoznike.

Sodišča so morala vedno znova pojasnjevati, da izgovarjanje letalskih družb na ‘izredne okoliščine’ ni utemeljeno in da so potniki upravičeni do odškodnine. Vsekakor ne gre za izjemo, ki si jo želimo ponoviti v železniškem prometu in ne bi smela biti sprejeta.

2. Države želijo razširiti že tako dolg seznam storitev železniškega prevoza, za katere se pravila o pravicah potnikov ne uporabljajo. S tem bi ustvarili še večjo negotovost potnikov. S predlaganimi izjemami bi imeli potniki pravice le v enem od treh primerov.

Potniki seveda ne morejo vedeti, pri uporabi katerih storitev železniškega prevoza so dejansko zaščiteni s pravili o pravicah potnikov. Seznam izjem bi moral biti odstranjen, in ne vedno daljši.

3. Po trenutni ureditvi potniki pri daljšem potovanju z različnimi prevozniki večinoma prejmejo ločene vozovnice za vsak posamezen del potovanja, namesto enotne vozovnice. Zaradi tega imajo lahko velike težave ob zamudi enega od povezanih vlakov in posledično preostalih vlakov, ker zaradi neenotne vozovnice nimajo pravice vkrcanja na prvi naslednji vlak.

Temu bi se lahko zlahka izognili tako, da bi bil potnik ob rezervaciji potovanja pri enem ponudniku, zaščiten v času celotnega potovanja.
Jasno je, da za spodbujanje ljudi k potovanju z vlakom, obstaja veliko načinov. Vsekakor je potrebna dodatna železniška infrastruktura, boljše in hitrejše povezave ter ugodnejše cene vozovnic.

Vendar so tudi pravice potnikov eden od pomembnih elementov, ki vplivajo na večjo uporabo vlakov, na katerega snovalci politik ne smejo pozabiti. Nedvomno za potnike ni spodbudno, če države prevoznikom omogočajo dodatne ugodnosti na njihovo škodo. Spodbujanje potnikov k uporabi vlaka kot trajnostno bolj sprejemljivo obliko prevoza naj bo povezano z njihovo zaščito in pomočjo, ko naletijo na težave. Nikakor pa ne obratno.