ZPS test polvisokih pohodniških čevljev: Zunanji videz in materiali ne vplivajo na kakovost

2. junij 2016

Prihaja tisti čas v letu, ki ga številni Slovenci namenijo tudi izletom v gore. Čeprav smo narod planincev, večini bolj ustreza sredogorje kot tiste `prave´ gore. A kot za vsako pot po naravi, se je treba tudi za sredogorje ustrezno opremiti.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Čevlji zagotovo sodijo med najpomembnejše kose pohodnikove opreme. Ne samo, da ščitijo stopala pred številnimi zunanjimi vplivi (vročina, mraz, vlaga, ostri kamni …), primerni in kakovostni pohodni čevlji vplivajo tudi na varnost med hojo, saj lahko preprečijo marsikateri zvin ali zdrs. Zato si za nakup ustreznih čevljev vzemite čas, preverite nasvete za izbiro in rezultate testiranja. Za lažje pohodniške podvige so najprimernejši polvisoki čevlji, ki so dober kompromis med udobjem in varnim zadrževanjem noge. Na ZPS smo tokrat preverili 14 polvisokih modelov, za katere smo odšteli med 125 in 240 evri.

Preverite: rezultati testa pohodnih čevljev

Trg pohodniških čevljev je raznolik, vsaka znamka pa ima različne modele, pri katerih posamezne lastnosti bolj ali manj izstopajo. Tako so se na testu znašli polvisoki popolnoma usnjeni čevlji, na drugi strani pa na videz manj trdni čevlji iz sodobnih materialov, ki želijo privabiti kupce tudi z modnimi vzorci in barvami. "Vsi modeli, ki smo jih preverili, so naprodaj v moški in ženski izvedbi, a večjih razlik med njimi ni," je izpostavil vodja testiranja pri ZPS Boštjan Okorn in dodal:

Tako rekoč so se vsi čevlji na testu izkazali za dovolj kakovostne, še posebej, če upoštevamo, da se večina z njimi ne bo odpravila na daljše, večdnevne pohode v ekstremnih razmerah. Seveda pa razlike so, najbolje ocenjen čevelj je še ujel oceno zelo dobro, 80, medtem ko so najslabše ocenjeni modeli prejeli oceno povprečno, torej med 53 in 59 na skali s 100 točkami.

Test vododpornosti ter zdrsljivosti in vzdržljivosti podplata prestali vsi, a razlike so
Pri testu vodoprepustnosti so prav vsi čevlji prestali standardni test prepogibanja v plitki vodi; voda ni torej pritekla v nobenega. Je pa pri slabše ocenjenih modelih material, iz katerega je izdelan zgornji del, posrkal občutno več vode – pri najslabše ocenjenem se je teža čevlja povečala za več kot 80 gramov, medtem ko je pri veliki večini zunanji zgornji del čevlja `posrkal´ za manj kot 10 gramov vode. Prav tako je na zahtevnejšem testu, pri katerem smo čevlje potopili v vodo, ki je segala nad prvo odprtino za vezalke, voda pri treh modelih prišla v notranjost.

Ker sta med hojo pomembna tudi drsljivost in vzdržljivost podplata v različnih okoliščinah, je bil ta vidik zelo pomemben tako na laboratorijskem kot praktičnem delu testa. "Dva čevlja sta se na mokrem izstopala z najbolj zdrsljivimi podplati, kar so zaznali tudi udeleženci praktičnega testa, vendar smo več težav zaznali pri meritvah obrabe podplata in dovzetnosti, da podplat poči, kjer so štirje modeli prejeli oceno povprečno," je izpostavil Boštjan Okorn in dodal: "Da so čevlji izdelani z mislijo na dolgotrajne pohodniške podvige, je dokazal tudi preizkus vzdržljivosti podloge v petnem delu. Po simulaciji več kot 110-kilometrske hoje s suho podlogo oziroma 60-kilometrske hoje z vlažno se podloga pri nobenem vzorcu ni popolnoma pretrgala."

 

V treh čevljih sledi 6-valentnega kroma
Na testu smo v treh čevljih našli sledi 6-valentnega kroma. Gre za rakotvorno spojino, za katero si potrošniške organizacije že dlje časa prizadevamo, da bi jo popolnoma prepovedali, zato smo čevlje, kjer smo našli sledi 6-valentnega kroma kaznovali z zmanjšanjem ocene, kljub tem, da je bila količina v mejah uradno dovoljene vrednosti.

Nasvet ZPS kako izbirati ustrezne pohodniške čevlje?
1. Ne kupujte `na vrat na nos´. Pohodniških čevljev ne kupujemo samo za eno sezono in tudi poceni niso. Odpravite se v več trgovin in preizkusite modele različnih proizvajalcev, saj ti po navadi uporabljajo za izdelavo čevljev različne oblike kopita. Če se sami ne morete odločiti, so vam lahko v pomoč tudi prodajalci. Tisti, ki delajo v specializiranih oddelkih in trgovinah za pohodnike, so pogosto tudi sami pohodniki ali alpinisti. Preden se odpravite v trgovino, pa premislite, za kakšen namen potrebujete pohodne čevlje.
2. Čevlje kupujte v popoldanskem ali večernem času. Zjutraj je stopalo nekoliko krajše in ožje, popoldan pa postane že nekoliko »utrujeno« oz. nabreklo. Takrat je pravi čas za izbiranje pohodniških čevljev, saj je stopalo vsaj približno v podobnem stanju, kot bo med pohodom. Vzemite si čas za temeljit preizkus čevljev.
3. Izbira ustrezne velikosti. Čevlje pomerite obuti v nogavice, ki jih boste uporabljali na pohodu. Že prvi občutek mora biti udoben. Čevelj mora biti udobno širok in dovolj dolg, da imajo prsti dovolj prostora tudi pri hoji navzdol. Petni del se mora tesno oprijeti pete, sicer nas bo čevelj med hojo ožulil. Ker ima vsako stopalo svoje posebnosti, naj vas ne zavedejo ocene kolegov pohodnikov niti cena in videz.
4. Vedno že v trgovini preizkusite oba čevlja in naredite več krogov po prodajalni. Če kjerkoli na stopalu začutite še tako rahel neprijeten občutek (tiščanje, odvečen prazen prostor …), se morate zavedati, da se bo ta občutek na dolgotrajnem planinskem pohodu samo še stopnjeval.
5. Kakovostne nogavice so skupaj s kakovostnimi čevlji ključnega pomena za varno in udobno hojo. Sodobne pohodne nogavice so prav posebej prilagojene za pohodništvo in so ojačane na kritičnih mestih, omogočajo pa tudi ustrezno odvajanje vlage. Če nogavica ne omogoča ustreznega odvajanja vlage, se ta zadržuje v čevlju, kar tudi pri najbolj zračnih povzroči neudoben občutek vlažnosti (mokrote).
6. Podplat je pri pohodniških čevljih zagotovo eden od najpomembnejših delov. Lažji čevlji imajo mehkejši in lažji podplat, medtem ko mora biti podplat pri čevljih za visokogorje trši in težji. Najpomembnejša naloga podplata je nedvomno ta, da zagotavlja ustrezen oprijem s podlago, kar je ključno za zagotavljanje pohodnikove varnosti. Podplat mora zagotavljati ustrezen oprijem v suhih in mokrih razmerah, na zemlji, kamnu, koreninah in še kje.
7. Na nove čevlje se privajajte postopoma. Z novimi čevlji je priporočljivo narediti nekaj krajših »uvajalnih« pohodov po bližnjih hribčkih.
8. Shranite račun. Skrbno shranite originalni račun za kupljene čevlje, saj lahko le z njim uveljavljate morebitno stvarno napako na izdelku. Pri pohodniški obutvi napake niso ravno redke, po izkušnjah se lahko pojavijo tudi pri najdražjih in najboljših čevljih priznanih proizvajalcev.

ZPS: Kako smo testirali?
Na testu smo imeli 14 srednje visokih pohodniških čevljev, ki smo jih kot običajni potrošniki anonimno kupili v marcu 2016. Zaradi različne zasnove (po informacijah proizvajalca) smo dodatno preizkusili še ženski model Salomonovega čevlja, a večjih razlik med obema modeloma nismo ugotovili, zato tudi pri tem modelu objavljamo le oceno za moški čevelj.

TEHNIČNI PREIZKUSI (50 %)
1. Zunanji material

• Zaščita pred mrazom: ugotavljali smo, koliko se zniža temperatura v čevlju potem, ko je 60 minut izpostavljen temperaturi -5 °C.
• Vodoodpornost: pri dinamičnem testu smo čevlje potopili v vodo tako, da je segala 2 centimetra nad peto in jih prepogibali (kot, da bi hodili), pri statičnem pa smo jih za dve uri postavili v vodo, ki je segala nad prvo odprtino za vezalke. Tipalo v čevlju je zaznalo, če je voda prešla v notranjost, na koncu preizkusa pa smo čevlje tudi stehtali in ugotovili, koliko vode je posrkal zunanji material.
• Zračnost: na treh mestih (enakih pri vseh čevljih) smo izrezali vzorce s premerom 4 centimetre, jih namestili v posebno napravo in po 23 urah izmerili, koliko vlage je posrkalo sušilno sredstvo (silika gel) na drugi strani. Rezultat je povprečje vseh treh meritev.

2. Drsljivost: izmerili smo koeficient trenja med čevljem in suho oziroma mokro keramično ploščo.
3. Obraba

• Podloga: izvedli smo klasični test na napravi, imenovani Martindale, pri katerem smo naredili 51.200 ponovitev s suho in 25.600 ponovitev z mokro podlogo. To pomeni, da smo s čevlji »prehodili« več kot 110 km s suho nogo in približno 60 km z vlažno, preznojeno.
• Podplat: izmerili smo obrabo podplata med hojo in odpornost na prepogibanje s standardno metodo na napravi, imenovani Bennewart.

4. Blaženje pri peti: izvedli smo meritev blažitve sile, ki učinkuje na petnem delu stopala, torej, ali so čevlji med uporabo »trdi« ali »mehki«.
5. Kakovost izdelave: izmerili smo silo, ki je potrebna, da se podplat loči od zgornjega dela čevlja. S tem smo preverili kakovost stika. Preverili smo tudi občutljivost kovinskih delov na korozijo.
6. Vsebnost 6-valentnega kroma: med strojenjem usnja se lahko 3-valentni krom spremeni v 6-valentnega, ki je rakotvoren. Ta ocena ni prispevala k skupni oceni. Vzorce, pri katerih smo ugotovili, da vsebujejo 6-valentni krom, pa smo kaznovali z znižanjem ocene za 15 točk.
Vse vzorce smo stehtali in izmerili njihovo višino v notranjem in zunanjem delu (skupaj s podplatom).

PRAKTIČNI PREIZKUSI (50 %)
Testna skupina je bila sestavljena iz 16 moških in žensk različne starosti. Vsak čevelj so v šestih tednih preizkusili štirje, dve ženski in dva moška. Pred začetkom so prebrali kriterije, da so se lahko posvetili ocenjevanju. Njihova naloga pa je bila, da so z vsakim modelom čevljev opravili vsaj en pohod, daljši od treh ur.