ZPS potrošniški test češnjevih paradižnikov: slovenski je najokusnejši

23. september 2026

Kakovost živil in pijače

Obsežen potrošniški test češnjevih paradižnikov Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je pokazal tisto, kar zagovarja marsikdo: »Domači so bolj okusni«.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Ministrstvo za kmetijstvo RS je v okviru dejavnosti varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano financiralo raziskavo, katere cilj je bil preveriti, ali so lokalno pridelani paradižniki potrošnikom bolj všečni, katere senzorične lastnosti prispevajo k všečnosti in kako se to odraža v prodajni ceni. Raziskava je pokazala, da so slovenski paradižniki v povprečju prejeli boljšo oceno kot tuji.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj poudarja, da je kakovostna lokalno pridelana hrana ena od prednostnih nalog ministrstva. Večja samooskrba pomeni pomembno podporo slovenskemu podeželju in ohranjanju delovnih mest. Potrošnike zato vabi, da pri nakupu izbirajo lokalno pridelano hrano: »Verjamem, da ljudi najprej prepričajo svežina, kakovost in okus. Vse več pa jih razume tudi širši pomen svoje izbire. Z nakupom lokalne hrane podpiramo slovenske kmete, ohranjamo obdelano podeželje in prispevamo k večji prehranski varnosti države. Lokalna hrana pomeni tudi krajše poti od njive do krožnika, večjo sledljivost in manjši vpliv na okolje. Takšna odločitev zato koristi tako posamezniku kot družbi.«

Tudi Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, je poudaril pomen nakupa slovenskih pridelkov, saj s tem potrošniki prispevajo k stabilnosti domače prehranske verige. Ob tem je izpostavil ugotovitve raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na nakupne odločitve: »Pri odločanju je sicer najpomembnejši dejavnik cena, a vplivajo tudi drugi vidiki, pri sadju in zelenjavi zlasti okus, videz in zaznana kakovost. Tekma diskontov s klasično trgovino sicer kratkoročno znižuje cene, vendar je ob tem pomembno ohranjati tudi dolgoročno odpornost prehranske verige.«

Glas 70 potrošnikov na vrh postavil slovenske paradižnike

V obsežnem testu je sodelovalo 70 ljubiteljev češnjevega paradižnika, ki so okusili in ovrednotili devet vzorcev paradižnika, pridelanega v Sloveniji in tujini. Vzorce je ocenil tudi strokovno usposobljen osemčlanski senzorični panel. Slovenski paradižniki so v povprečju prejeli višje ocene za okus, teksturo, videz in skupno všečnost. Ima pa boljši okus tudi svojo ceno, saj so slovenski vzorci od tujih bistveno dražji.

Najbolje sta se med domačimi odrezala Lušt in Rajska (SI), med uvoženimi pa francoski Les Paysans de Rougeline. Zanimivo je, da je Rajska, pridelana na Hrvaškem, dosegla precej slabšo oceno kot ista znamka, pridelana na slovenskih tleh – kar poudarja pomembnost porekla tudi znotraj iste blagovne znamke.

Varnost ni sporna

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v okviru uradnega nadzora redno in sistematično spremlja varnost živil rastlinskega izvora, pri čemer preverja tudi vsebnost ostankov pesticidov in nekaterih onesnaževal. Pred kratkim so tako na UVHVVR izvedli nadzor tudi na paradižniki. Rezultati nadzora kažejo, da so pregledani vzorci paradižnika skladni s predpisanimi zahtevami. Tudi rezultati analiz vzorcev, vključenih v predstavljeni potrošniški test, niso pokazali neskladnosti z veljavnimi standardi varnosti.

Kupujemo tudi z očmi

Analiza je pokazala, da na všečnost najbolj pozitivno vplivajo izrazita rdeča barva, obstojna sadna aroma, značilen vonj po paradižniku, sočnost in izrazitejši umami okus, medtem ko potrošnike najbolj odvračajo površinske nepravilnosti, kot so poškodbe, lise in razbarvanost.

Dr. Matjaž Pirc, ZPS: »Ko govorimo o kakovosti hrane, se na všečnost pogosto malce pozabi, čeprav je poleg cene eden ključnih dejavnikov, ki usmerjajo naše nakupne odločitve. Rezultati neodvisnih in strokovno zasnovanih potrošniških testov so zato pomemben vir informacij. Ko jih povežemo še s podatki o ceni, senzoričnih lastnostih in varnosti, potrošnikom olajšamo izbiro, hkrati pa ponudnikom jasno pokažemo, katere lastnosti izdelkov potrošniki cenijo in kje je še prostor za izboljšave. Pri slovenskem paradižniku je to, po mnenju potrošnikov, razmerje med zaznano vrednostjo in prodajno ceno.«

Potrošniki opozarjajo: cena ne sledi okusu

Slovenski paradižniki so v povprečju bistveno dražji od uvoženih (10,70 €/kg proti 6,25 €/kg), a kljub boljšemu okusu potrošniki menijo, da višja cena ni povsem upravičena. Za uvožene vzorce so v povprečju pripravljeni plačati približno toliko, kolikor stanejo, medtem ko se jim slovenski v povprečju zdijo za približno 25 odstotkov predragi. Kot najbolj precenjene so potrošniki ocenili Rajska (SI), Lušt in Rajska (HR), kot podcenjene pa Hofer (HU), Sončko (SI) in Hofer (MA).

Preberite tudi

Test potrošniške izkušnje: češnjevi paradižniki