Test sirnih namazov: Večina dobrih

21. februar 2019

Mleko in mlečni izdelki so nepogrešljiv del našega vsakdana. Mednje spadajo tudi sirni namazi, ki jih običajno namažemo na kruh za zajtrk ali večerjo. Na ZPStestu smo preverili sestavo, označbo ter senzorične in mikrobiološke lastnosti desetih sirnih namazov.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

V okviru mikrobioloških lastnosti sirnih namazov smo preverili morebitno prisotnost plesni in kvasovk, ki so kazalniki higiene živila – prav vsi izdelki na testu so ta del prestali brez težav. Več slabih ocen je bilo pri senzoriki, kjer so nekateri dobili slabo oceno predvsem zaradi peskasto konsistenco, šibke arome, kislega, grenkega ali nečistega oz. tujega okusa.

Pri kemijskem delu testa pa so določeni izdelki prejeli slabo oceno na račun previsoke vsebnosti maščobe. Ponovno se je potrdilo, da cena ni edino merilo kakovosti – na testu je res zmagal najdražji med vzorci (9,90 EUR/kg), na drugem mestu pa je izdelek, ki je eden najcenejših na testu (4,45 EUR/kg).

Preverite rezultate - kako se je `legendarni´ abc odrezal v primerjavi s Philadelphijo in kako kakovostne so trgovske blagovne znamke: Primerjalni test sirnih namazov

Sirni namazi so si na prvi pogled precej podobni, a če obrnemo embalažo in podrobno preberemo seznam sestavin, jih lahko glede na sestavo razdelimo v dve skupni – tisti, ki so narejeni zgolj iz osnovnih sestavin: pasteriziranega mleka, običajno tudi smetane in soli ter drugi, ki vsebujejo še nekaj dodatkov (modificiran škrob, jedilna želatina) in/ali aditivov (stabilizatorji, kisline).

Zmerno slani in s precej maščobe
Rezultati so pokazali, da vsi vzorci ustrezajo standardom tako glede odstotka maščobe v suhi snovi kot glede suhe snovi.

Vzorci vsebujejo od 14 do 26 gramov maščobe v 100 gramih izdelka in spadajo med bolj mastna živila, saj bi kar devetim izmed desetih vzorcev zasvetila rdeča luč za vsebnost maščobe,

je opozorila Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: "Glede na smernice uravnotežene prehrane naj bi na dan zaužili dve do štiri enote mleka in mlečnih izdelkov, a glede na veliko vsebnost maščobe v namazu ga v eni enoti ne pojejmo več kot 30 gramov."

Sirni namazi vsebujejo tudi do 1 gram soli v 100 gramih izdelka, za kar bi jim na prehranskem semaforju zasvetila oranžna luč, torej jih moramo uživati zmerno. "Če zaužijemo le priporočeno porcijo (20 do 30 gramov), z vidika zdravega prehranjevanja vsebnost soli ni problematična, kljub temu pa bi je lahko izdelki vsebovali manj," je pojasnila Nika Kremić.

ZPS nasvet
1. Preberite seznam sestavin, ki je običajno na hrbtni strani izdelka, le tako boste zagotovo vedeli, kaj izdelek vsebuje in se izognili tistim z dodanimi aditivi.
2. Sirni namazi so lahko dobrodošla popestritev jedilnikov, a bodite pozorni, da s porcijo ne pretiravate (približno 30 gramov), saj spadajo med bolj mastne izdelke.
3. Sirni namazi so naravni vir kalcija. V povprečju 100 mililitrov polnega mleka vsebuje 0,12 grama kalcija in rezultati analize so pokazali, da ga približno toliko vsebujejo tudi sirni namazi (od 0,11 do 0,13 grama).

Ali ste vedeli? Kako nastane sirni namaz?
Osnovna sestavina sirnega namaza je skuta ali sveži sir, ki jo naredijo tako, da mleku dodajo mlečnokislinske bakterije in sirišče, iz česar nastane koagulat oziroma skuta in sirotka (tekočina), ki jo odstranijo. Nato skuti dodajo še smetano in sol. Nekateri proizvajalci dodajo še aditive, ki dajo sirnemu namazu mazavo in homogeno teksturo.

Pri izdelkih brez aditivov se namreč lahko izloči manjši del sirotke, a imajo izdelki brez dodanih `gostil´ večjo hranilno vrednost. Sirne namaze na koncu še toplotno obdelajo.