Svetovni dan zemlje: Vsi lahko naredimo nekaj za naš planet – tudi s trajnostjo na našem krožniku in "v smeteh"

21. april 2022

Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje, ki nas spodbuja k aktivnemu in odgovornemu delovanju v smeri trajnostnega razvoja na vseh področjih, tudi področju prehrane. Način proizvodnje, porabe in zavržki hrane namreč povzročajo nepotreben pritisk na naravne vire, okolje in podnebje.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Vsi moramo stremeti k premišljenim prehranjevalnim in nakupnim odločitvam. Do leta 2050 bo na Zemlji živelo približno 10 milijard ljudi in spremembe so nujne.

Nedavno objavljeni rezultati raziskav o globalnih izpustih toplogrednih plinov (FAO) razkrivajo, da so globalni prehranski sistemi leta 2015 ustvarili 18 milijard ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. To je 34 odstotkov vseh globalnih izpustov. Še posebej kritično je, da preveč hrane pristane med odpadki.

Po podatkih SURS je v letu 2020 v Sloveniji nastalo 143.570 ton odpadne hrane, kar je za skoraj 2 odstotka več kot v letu prej.

Številke glede zavržkov hrane so skrb vzbujajoče, razsežnosti problematike in deleža, ki ga pri tem na svojih plečih nosimo potrošniki, pa se še niti ne zavedamo. Zavržena hrana ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje. Proizvodnja hrane in živil namreč izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva, povezana je tudi z izpusti toplogrednih plinov.

Po podatkih SURS je:

• v gospodinjstvih v letu 2020 nastalo 52 odstotkov vse v tem letu nastale odpadne hrane (za 7 odstotkov več kot v 2019),
• v trgovini z živili 11 odstotkov (za 6 odstotkov več),
• v proizvodnji hrane 7 odstotkov (za 10 odstotkov manj)
• v gostinstvu in strežbi hrane 30 odstotkov (za 4 odstotke manj kot v letu 2019).

Slovenci se imamo za trajnostne. Pa smo res?!

Slovenci se sicer imamo za trajnostne. Slovenski trajnostni indeks CSBI je glede na rezultate raziskave pri prehrani dosegel nadpovprečno vrednost.

V raziskavi o dojemanju trajnosti med potrošniki je sodelovalo 14 držav, med njimi tudi Slovenija. Potrošnikom pri nas se zdi, da živijo bolj trajnostno kot v večini drugih držav, še zlasti na področju energetike in ravnanja z odpadki, med najslabšimi pa smo pri trajnostnem transportu.

Po podatkih iz raziskave je v Sloveniji je 1,2-odstoten delež veganov, imamo tudi 2,8 odstotka vegetarijancev. Oba deleža sta okrog povprečja v 14 obravnavanih državah, je pa Slovenija s 7,5-odstotnim deležem slabša pri fleksitarijancih (uživajo predvsem vegetarijanske jedi, a se še niso odrekli mesu). Preostalih 88,5 odstotka Slovencev prisega na mesne jedi, pri čemer jih več kot polovica ne razmišlja, da bi zmanjšala porabo mesa.

Bistveno bolje se izkažemo pri zmanjševanju količin odpadne hrane. Le dobremu odstotku Slovencev je popolnoma vseeno, da z večjo količino kupljene ali pripravljene hrane povečujejo količino odpadkov (povprečje je 2,6 odstotka).

Na drugi strani je več kot 80 odstotkov takšnih, ki zelo ali v celoti pazijo na to, da so količine kupljene in pripravljene hrane usklajene s porabo.
Lokalna prehrana, globalni vplivi

Na ZPS redno izpostavljamo, da je vključno usklajeno delovaje vseh deležnikov, a tudi potrošniki moramo prevzeti svoj del odgovornosti, in sicer s spremembami svojih prehranjevalnih in nakupnih navad.

Kako lahko zmanjšamo zavržke hrane v svojem domu?

1. Ne kupujte več hrane, kot je potrebno

Pred odhodom v trgovino si pripravite načrt obrokov v naprej, pri tem pa upoštevajte tudi živila, ki jih imate doma že na zalogi. Ustvarite si podroben nakupovalni seznam in ne kupujete večjih količin le zato, ker so v akciji.

2. Skuhajte le toliko, kot boste pojedli

Pri odmeri količine hrane si pomagajte s tehtanjem, še posebej, če kuhate za več ljudi. V primeru, da pripravite preveč hrane, pa ostanke ustrezno shranite in porabite naslednji dan.

3. Spremljajte rok uporabnosti živil in upoštevajte razliko med 'porabiti do' in 'uporabno najmanj do'

V trgovini kupite izdelke z daljšim rokom uporabnosti, če veste, da jih ne boste kmalu pojedli. Na zmanjšanje količin zavržene hrane pa lahko vplivate tudi z nakupom izdelkov tik pred iztekom roka, a le, če veste, da boste živila lahko takoj porabili. Na rok uporabnosti bodite pozorni tudi doma in najprej porabite tiste izdelke, ki jim bo rok prej potekel.

Preberite več: "Porabiti do" in "uporabno najmanj do": poznate razliko?

Z majhnimi koraki do velikih sprememb

Negativen vpliv na okolje pa lahko zmanjšamo tudi na druge načine, kot na primer z nakupom sezonskih in lokalnih prehranskih izdelkov, zmanjševanjem uživanja mesa in mesnih izdelkov, pitjem vode iz pipe, izogibanjem nepotrebni embalaži in kupovanjem živil na rifuzo.

Še več idej in nasvetov najdete v članku Podražitve hrane: spremenite odnos do hrane in nakupovanja.