Študent, veš, kaj ješ koristni nasveti: Kateri bidon je najprimernejši?

15. marec 2018

Mali kuhinjski aparati, posoda, pribor Kakovost živil Odpadki in embalaža
Študent, veš, kaj ješ koristni nasveti: Kateri bidon je najprimernejši?

Zagotavljanje primerne količine popite tekočine na dan je najenostavnejše, če imamo vodo vedno s seboj v za to primerni embalaži, številni se zato odločijo za nakup bidona. Na trgovskih policah in v spletnih trgovinah je izbira pestra, tako glede velikosti, barve, oblik in tudi materiala.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Velikost prilagodite svojim potrebam, barvo in obliko svojemu okusu, glede materiala pa svetujemo, da se izogibajte plastičnim in aluminijastim bidonom. Izbiro med nerjavnim jeklom in steklom pa prepuščajo vam. Odločitev je odvisna predvsem od načina uporabe in želje posameznika.

In ne pozabite - bidon, ne glede na material, vsaj enkrat mesečno temeljito operite z detergentom in krtačo, vsakodnevno pa mu privoščite kopel v pomivalnem stroju in pazite, da vam ne pade iz rok.

favicon Še več koristnih nasvetov najdete na spletni strani VešKajJeš.
 Na strani bodo našli vrsto koristnih nasvetov tudi vsi tisti, ki jih zanima zdrav način prehranjevanja.

Vsaka posoda oziroma embalaža ima tudi svoj ogljični odtis zato je za pitje seveda najboljša izbira voda neposredno iz pipe ali pitnika, ki je tudi najbolj sveža in hladna.

Plastika
Plastični bidoni so na voljo v mnogih oblikah, barvah in materialih in omogočajo potrošniku široko izbiro. So poceni, enostavni za uporabo in čiščenje. Vsakodnevno jih lahko peremo v pralnem stroju, enkrat mesečno pa jih temeljito sčistimo z detergentom in gobico ter tako odstranimo biofilm (tanek sloj bakterij), ki se nabere na notranji strani. Potrebno jih je menjati enkrat letno, saj zaradi izpostavljenosti visokim temperatura v pomivalnem stroju plastika rada napoka, nastal biofilm pa povzroči migracijo neželenih snovi v tekočino.

Kaj je BPA?
Bisfenol A je endokrini motilec, ki deluje kot hormon estrogen. Je komercialno pomembna kemikalija, ki se uporablja kot plastifikator pri proizvodnji polikarbonatne pastike in epoksi smol, ter kot sestavina premazov za kovinske pločevinke. Uvrščena je med t.i. EDC kemikalije (Endocrine Disrupting Chemicals), ki motijo delovanja žlez z notranjim izločanjem, npr. ščitnice, testisev, hipofize ali jajčnikov. Od leta 2011 je v Evropi prepovedana uporaba BPA v otroških plastenkah.

Plastenke, tudi če so bpa free, ne izpostavljajte pretirano sončni svetlobi in upoštevajte navodila proizvajalca.

BPA je v polikarbonatnih plastenkah in aluminjastih bidonih, znotraj prevlečenih z epoksi smolami, ki jih uporabljajo kot zaščita pred korozijo. Če upoštevamo navodila proizvajalca je migracija iz embalaže v tekočino relativno majhna (0,2 ng -0,79 ng/h). V kolikor zvišamo temperaturo na 100 °C pa se migracija poveča tudi do 55 x, predvsem pri cenejših izdelkih. 

Če je plastičen ali aluminiast bidon brez BPA bo to na njem označeno z oznako "BPA free". Vendar če je "BPA free" še ne pomeni, da je brez kemikalij z estrogensko aktivnostjo (EA free). V študiji iz leta 2014 so pod različnimi stresnimi faktorji (UV žarki, mikrovalovi in vretje) testirali bidone iz različnih vrst plastičnih mas, ki ne vsebujejo BPA. Migracijo EA so ugotovili pri večni, tako pod normalnimi pogoji, občutno pa se je povečala med izpostavljenostjo UV žarkom. Najbolj razširjena alternativa bisfenolu A je bisfenol S, na katerem je trenutno narejenih še premalo raziskav, vendar prve kažejo da pri podganah in miših prav tako moti delovanje estrogena že v pikomolarnih koncentracijah.

Plastična embalaža od vode ni za ponovno uporabo
Večina plastenk, v katerih ja pakirana voda na policah je narejenih iz plastike z oznako #1 ali PET. Ponovna uporaba le teh ni priporočljiva, saj se kljub temeljitemu izpiranju znotraj plastenke hitro in enostavno ustvari biofilm. Bakterije se ob daljši uporabi in shranjevanju na toplem, v vročem avtu ali nahrbtniku, hitro namnožijo in omogočijo neželenim kemikalijam migracijo iz plastike v tekočino.

Nerjavno jeklo
Bidoni iz nerjavnega jekla so odlična alternativa plastiki. Nerjavno jeklo ob dolgotrajnejšem stiku z vodo ne porjavi, niti ni bojazni za migracijo nevarnih snovi v tekočino. Ponudba bidonov iz nerjavnega jekla še ni tako pestra, vendar je ponudnikov vedno več. Taki bidoni so varni za uporabo v pomivalnem stroju, ter z njih enostavno odstranimo biofilm z uporabo detergenta. Pazljivi moramo biti v vročih dneh, saj se bidon hitro segreje, prav tako vanj ne smemo vlivati prevroče tekočine, saj jo bo nemogoče zaužiti. Ob udarcu se tudi hitro deformira.

Aluminij
Ob nakupu bidona lahko aluminijaste hitro zamenjamo za tiste in nerjavnega jekla. V kolikor na bidonu ni posebej specificirano, da gre za "stainless steal" in ima kovinski izgled, bo le ta verjetno iz aluminija. Aluminij reagira s kislino (npr. če namesto vode nalijemo limonado), zato so v notranjosti večinoma prevlečeni z epoksi smolo, ki vsebuje bisfenol A. Ob padcu se lahko ta plast hitro poškoduje in tekočina reagira direktno z aluminijem. Aluminijastih bidonov se zato, kljub dobremu izgledu in majhni masi, raje izogibajte.

Steklo
Število steklenic za ponovno uporabo na naših trgovskih policah narašča. Na voljo je veliko barv in oblik ter so zelo privlačne na pogled. Steklo je inerten material, ki ima minimalno interakcijo z vodo, je manj podvržen biofilmu in enostaven za čiščenje v pralnem stroju. Problem pri čiščenju predstavlja le ozko grlo steklenice, zaradi katerega je težje ročno z detergentom oprati steklenico. Popolnoma ga lahko reciklirajo, zato je z okoljskega in zdravstvenega vidika najprimernejša rešitev.

Pomanjkljivost steklenic pa je v tem, da se hitro razbijejo. V nekaterih fitnes centrih so celo prepovedali uporabo steklenic za pitje vode, zaradi dela in nevarnosti ki jo povzročijo ob razbitju. So tudi relativno težke in zato manj primerne za prenašanje v torbici ali nahrbtniku. Primernejše so za stacionarno uporabo (npr. v pisarni) in zahtevajo previdnost pri uporabi.

Projekt "Študent – veš, kaj ješ" sofinancira Ministrstvo za zdravje, izvaja pa Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija.

ves kaj jes 11-12-2017 logo mzz

 


Kontakt za medije: Jasmina Bevc Bahar
Tel: 01 474 06 08
Mobi: 041 387 769
Fax: 01 433 33 71
E-mail: [email protected]

 

 

 

Sveže e-novice ZPS, vsak petek

Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.

Politika varovanja osebnih podatkov

Sorodne objave

Nazaj na seznam objav

Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije

ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.

Zakaj postati član-ica?

Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:

  • Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
  • Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
  • Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
  • Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike

Že od 69,60 € / na leto

Zakaj so vsebine ZPS plačljive?

Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.

Želim se včlaniti

 

Potrošniško svetovanje ZPS

Ste v potrošniški zagati?

Pokličite nas. Svetovali vam bodo izkušeni pravni strokovnjaki. Brezplačno za člane in članice ZPS.

 

Več o svetovanju