Skupna kmetijska politika: kaj si želijo potrošniki? In kaj pravi slovenski potrošnik?

15. maj 2025

Evropska potrošniška organizacija BEUC skupaj s svojimi članicami – v Sloveniji je to Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) – poziva Evropsko komisijo, naj v prihodnji prenovi skupne kmetijske politike (SKP) jasno vključi tudi glas potrošnikov. Ob trenutnih izzivih, kot so visoke cene hrane in okoljske spremembe, je pravi čas za preobrat k pravičnejši in bolj trajnostni prehranski politiki.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Raziskava, ki jo je krovna potrošniška organizacija BEUC izvedla v osmih državah članicah EU, tudi v Sloveniji, razkriva, da si potrošniki želijo, da bi prihodnja SKP bolje odražala njihove vrednote in pričakovanja – predvsem glede okolja, trajnosti in pravične porazdelitve sredstev. Večina anketiranih na splošno podpira evropske kmete in kmetijstvo, a hkrati meni, da SKP premalo sledi družbenim in okoljskim izzivom današnjega časa.

Ključne ugotovitve raziskave

• Prihodnja SKP bi morala bolj upoštevati potrošniške prioritete glede evropskih kmetijskih subvencij.
• Manj kot četrtina sodelujočih v raziskavi meni, da so sredstva SKP porazdeljena pravično.
• Velik delež potrošnikov meni, da SKP ni uspelo doseči pomembnih družbenih in okoljskih ciljev, kot sta zagotavljanje dostopnih cen hrane ter zmanjšanje uporabe antibiotikov in pesticidov.

Agustín Reyna, generalni direktor BEUC, ob rezultatih raziskave opozarja, da je kmetijstvo eden od temeljev evropskega notranjega trga in SKP predstavlja velik del proračuna EU. Če želi ohraniti podporo javnosti, mora politika v prihodnje bolj upoštevati glas potrošnikov. Potrošniki hočejo pravičnejši sistem – tako za kmete kot zase. Podpirajo mlade in trajnostne prakse, ne pa škodljivih praks, kot sta pretirana raba pesticidov ali uvoz poceni hrane iz tretjih držav.

Kaj pa menijo Slovenski potrošniki?

Slovenski potrošniki večinoma razmišljajo podobno kot prebivalci drugih evropskih držav, a v nekaterih pogledih izstopajo.

• Zavedanje o SKP je na visoki ravni: primerljivo je z drugimi državami. Skoraj dve tretjini vprašanih Slovencev že slišalo za SKP, vendar le 5 odstotkov pozna njene podrobnosti, kar je polovica povprečja drugih držav (10 odstotkov).
• Cenovna dostopnost hrane: četrtina si s težavo privoči nakup osnovnih živil, kar je najmanjši delež med sodelujočimi državami. Več kot tretjina pa meni, da trenutna SKP sploh ni dosegla cilja zagotavljanja razumnih cen hrane za potrošnike.
• Prednost trajnostni pridelavi: podobno kot v drugih državah več kot 60 odstotkov Slovencev meni, da bi morale biti subvencije namenjene izključno pridelavi zdrave in trajnostne hrane.
• Protesti kmetov: skoraj tri četrtine vprašanih Slovencev je seznanjenih z nedavnimi protesti kmetov, a manj kot četrtina pozna njihove glavne zahteve. Na vprašanje, kdo je po njihovem mnenju najbolj odgovoren za težave, s katerimi se soočajo kmetje, so v nasprotju z drugimi, kjer je večinoma prednjačila Evropska Unija, slovenski potrošniki najpogosteje izpostavili trgovske verige.
• Mnenje o kmetijskem sektorju: le nekaj več kot tretjina vprašanih ima pozitivno mnenje o kmetijskem sektorju v Sloveniji, medtem ko v drugih državah pozitivno mnenje prevladuje.
• Kdo naj prejme kmetijske subvencije? Podobno kot v drugih državah Slovenci menijo, da si kmetijske subvencije najbolj zaslužijo mladi kmetje ter male in srednje velike kmetije.

Kot je povedal Matjaž Pirc, vodja prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije, so potrošniki ključen člen prehranske verige, saj so s svojimi nakupnimi odločitvami in prispevki v proračun tisti, ki ta sistem omogočajo in vzdržujejo. A pogosto so njihova stališča in želje spregledani. Prav zato je pomembno, da se njihov glas v prihodnji skupni kmetijski politiki ne le upošteva, temveč postane eno izmed osrednjih izhodišč pri oblikovanju ukrepov.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije si bomo še naprej prizadevali, da bo glas potrošnikov slišan in upoštevan pri oblikovanju prehranskih politik – tako na ravni EU kot doma.