Primerjalno ocenjevanje pasteriziranih mesnih izdelkov v rezinah: Veliko soli, malo beljakovin

14. november 2017

Kupimo s `šunko´ res cel kos mesa? Tega brez branja deklaracij in seznama sestavin ne moremo vedeti. Med 12 izdelki na ocenjevanju je le en izdelek dobil skupno oceno dobro, sedem oceno povprečno, štirje izdelki pa so prejeli oceno pomanjkljivo, in sicer zaradi visoke vsebnosti soli in aditivov. Slabše ocenjeni izdelki so imeli tudi nizko vsebnost beljakovin. Tokrat so bili najcenejši izdelki tudi najslabše ocenjeni.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Tokrat smo v primerjalno ocenjevanje vključili dvanajst mesnih izdelkov oziroma konzervirano meso, ki sodi med pasterizirane (toplotno obdelane) mesnine. Izbrali smo izdelke, ki so `priročno´ oblikovani v rezine za lažjo pripravo sendvičev, toasta ali pice.

Preberite članek v celoti in preverite rezultate ocenjevanja na PotrosnikovZOOM

Iz celega kosa ali sestavljeno iz koščkov?

"Če želimo vedeti, kakšen mesni izdelek kupujemo, pogled na sprednjo stran embalaže izdelkov ne bo dovolj, ampak bo treba prebrati tudi deklaracijo in seznam sestavin," opozarja Nika Kremić iz MIPORja in dodaja: "Med pregledanimi izdelki, največ je tistih, ki so v prodaji kot `toast šunka´ in `pizza šunka´, je le en izdelek narejen iz celega kosa mesa (La botterga del gusto, Rezine kuhanega pršuta). Vsi ostali so narejeni iz večjih ali manjših kosov mesa, a le polovica jih ima poleg imena to tudi jasno navedeno."

Na prerezu se vidi, da je izdelek sestavljen iz majhnih (nedefiniranih) koščkov mesa	Na prerezu se res vidijo posamezne mišice ali večji kos prašičjega stegna

Med sestavinami prevladuje svinjsko meso, poreklo pa je večinoma uganka

Mesni izdelki v rezinah so narejeni predvsem iz svinjskega mesa – vsebujejo ga od 67 do 95 odstotkov, kjer je bila ta informacija navedena, saj kar na polovici izdelkov odstotek ni bil naveden.

Med ostalimi sestavinami so voda, svinjska kožica, sol, sladkor, začimbe in aditivi, nekateri izdelki pa vsebujejo še krompirjev škrob in vlaknine ter rastlinske beljakovine in vlaknine iz graha, oljne ogrščice in koruze.

"Rastlinskih sestavin v mesu gotovo ne pričakujemo, vendar so velikokrat dodane zato, da lahko mesnemu izdelku dodajo več vode, predvsem takrat ko so uporabljeni manj kakovostni deli mesa," izpostavlja Nika Kremić.

Pogosto pa je uganka tudi poreklo mesa. Informacijo o poreklu mesa sta imela na deklaraciji napisano le izdelka Baroni (poreklo mesa: Slovenija in druge države EU) in Pikok (poreklo mesa: Slovenija in druge države EU). To za potrošnika zagotovo ni dovolj natančna informacija, a verjetno je tudi to bolje kot nič.

Nepotrebni aditivi

Mesni izdelek, pripravljen iz kakovostnega celega kosa mesa, potrebuje manj aditivov. A nekateri aditivi so zaradi varnosti in tehnoloških razlogov nujno potrebni, kot recimo nitriti (konzervansi), fosfati (emulgatorji in stabilizatorji) ter antioksidanti (npr. askorbinska kislina).

"Večina pregledanih mesnih izdelkov vsebuje tudi nepotrebne aditive, med njimi recimo ojačevalec arome mononatrijev glutamat (E 621), ki se mu morajo izogibati predvsem otroci in osebe, pri katerih sproži alergijsko reakcijo, in celo karminsko kislino (barvilo E 120, ki da mesnemu izdelku rdečkasto barvo), ki ni le nepotreben aditiv, ampak za konzervirano meso tudi ni dovoljen.

Nedovoljeno barvilo so vsebovali kar štirje ocenjevani izdelki, in sicer Ave klasik, Šunka pizza Mica, Baroni, Pizza šunka, Tuš, Pizza šunka in Z'dežele, Pizza kraljica," opozarja Nika Kremić.

Primerjalno ocenjevanje pasteriziranih mesnih izdelkov v rezinah je bilo izvedeno v sklopu primerjalnih ocenjevanj, ki jih Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) izvaja v okviru koncesije RS za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev. Vse informacije in ugotovitve primerjalnih ocenjevanj so brezplačno dostopne na spletni strani www.potrošnikovZOOM.si . Medije naprošamo, da ob komuniciranju rezultatov primerjalnega ocenjevanja navedejo sofinancerja tj. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Javno službo izvajanja primerjalnega ocenjevanja blaga in storitev sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo