Pravilno shranjevanje živil ali kako do prihrankov prek shrambe?

19. junij 2026

Kakovost živil in pijače

V času prehranske draginje in vse večjega zavedanja o odpadni hrani pogosto spregledamo eno najbolj osnovnih navad – pravilno shranjevanje hrane. To namreč ne zmanjša le tveganja s hrano povezanih okužb, temveč lahko pomembno zmanjša količino zavržene hrane in s tem povezane stroške. Ali veste, katera živila spadajo v hladilnik in katera je bolje pustiti v kuhinjski omari ali shrambi?

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Potrošniki smo zadnji člen prehranske verige in doma pogosto odločamo, koliko časa bodo živila ostala varna in kakovostna. Na to vplivajo značilnosti živila, kot so vrsta embalaže, način predelave, vsebnost vode in kislost, ter pogoji shranjevanja, na katere lahko vplivamo sami, predvsem temperatura, svetloba, vlaga in čas shranjevanja. 

Kako prepoznamo pokvarjeno živilo?

O pokvarjenem živilu govorimo, kadar pride do neželenih sprememb v njegovih lastnostih, kar se pogosto odraža v spremembi videza, vonja, okusa ali teksture. Vzroki so lahko kemični, na primer žarkost zaradi oksidacije maščob, ali mikrobiološki, torej bakterije, plesni in kvasovke. 

Med bolj prepoznavne znake pokvarjenosti zagotovo spada razrast plesni, ki so na živilu vidne kot drobne lise ali dlakava prevleka, pogosto bele, zelene ali temne barve. Plesni lahko poleg neprijetnega videza, vonja in okusa tvorijo tudi nevarne strupe (mikotoksine) ki jih ne vidimo, ne vonjamo in ne okusimo.

Dr. Matjaž Pirc z Zveze potrošnikov Slovenije pravi, da je splošno pravilo, da živilo s plesnijo v celoti zavržemo. Izjema so le trdi siri in trda zelenjava (npr. korenje, zelje), pri katerih lahko plesnivi del izrežemo z vsaj 1–2 cm robom, preostanek pa zaužijemo le, če sta videz in okus še ustrezna. Pirc nadaljuje: »Spremenjene senzorične lastnosti so torej lahko opozorilni znaki, vendar niso vedno zanesljiv pokazatelj varnosti, saj naši čuti pogosto ne morejo zaznati prisotnosti škodljivih bakterij in virusov. Živilo je lahko kljub običajnemu videzu, vonju ali okusu še vedno tvegano za zdravje. Pomembno je, da se pri hitro pokvarljivih živilih (npr. sveže meso, ribe, mleto meso, ohlajene pripravljene jedi) ne zanašamo le na čutila, ampak dosledno upoštevamo priporočene pogoje shranjevanja in rok uporabe.«

Prvi korak do varne in obstojne hrane je nakup

Za varno in kakovostno hrano lahko veliko naredimo že v trgovini. Pri nakupu bodimo pozorni na naslednje stvari.

1. Izdelki, ki morajo biti na hladnem, naj bodo ob nakupu res hladni: npr. mlečni izdelki, sveže meso, ribe, delikatese in pripravljene jedi iz hladilnika.
2. Zamrznjena hrana ne sme kazati znakov odtajanja – izogibajmo se mehkim izdelkom, zlepljenim kosom ali embalaži z ledom.
3. Embalaža naj bo cela in nepoškodovana. Ne kupujmo izdelkov z odprto, počeno, predrto ali napihnjeno embalažo ter poškodovanih ali zarjavelih konzerv. Manjše praske ali udrtine običajno niso težava, če embalaža še vedno dobro tesni.
4. Nakup opravimo čim hitreje, hitro pokvarljiva živila pa v košarico damo na koncu.
5. Med potjo domov živila zaščitimo pred vročino in soncem, po potrebi uporabimo hladilno torbo.
6. Surovo meso, ribe in jajca vedno hranimo ločeno od drugih živil, da preprečimo prenos bakterij.
7. Preverimo navodila za shranjevanje in roke uporabe na embalaži, posebej razliko med oznakama »uporabno najmanj do« in »porabiti do«.

Zlato pravilo: naj nam postane navada, da je nakup živil zadnji opravek, preden se odpravimo domov

Ko prispemo v domačo kuhinjo, najprej pospravimo v hladilnik ali zamrzovalnik vse, kar mora ostati na hladnem, šele nato se lotimo drugih opravil. Za obstojnost živil je namreč ključnega pomena, kako hitro in kam jih pospravimo.

Vas zanima tudi, kako pravilno shranjevati živila v hladilniku in zamrzovalniku? Katera je prava embalaža za shranjevanje? Kako shraniti živila v shrambi? Vse to najdete na spletni strani Veš, kaj ješ.