Plenilske škatle (lootbox) v video igrah: igričarska industrija manipulira s potrošniki in jih izkorišča, predvsem najmlajše

31. maj 2022

Plenilske škatle, v angleščini lootbox, delujejo na principu številnih problematičnih oziroma spornih praks – od manipulativne zasnove, agresivnega trženja do zavajanja glede verjetnosti, da bo potrošnik prejel najbolj zaželeno ali najbolj uporabno pomoč za nadaljevanje igre.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Potrošniške organizacije pozivamo k ukrepanju s prepovedjo zavajajočih praks, dodatno zaščito mladoletnikov in večjo preglednost transakcij.

Po dostopnih podatkh naj bi več kot 2,8 milijarde potrošnikov redno igralo videoigre, med njimi je veliko otrok in najstnikov. V letu 2020 je igričarska industrija ustvarila za več kot 15 milijard ameriških dolarjev prihodkov, pri tem pa je treba poudariti, da se je struktura teh prihodkov v zadnjih dveh desetletjih močno spremenila.

Zdaj namreč le še v manjši meri prihajajo od enkratne prodaje video iger, vse več denarja pa prinašajo nakupi znotraj iger, torej prodaja dodatne digitalne vsebine v igri. Čeprav je sektor video iger velika industrija, se je skoraj v celoti izognil regulativnemu nadzoru.

 

Norveška potrošniška organizacija (NCC) je danes objavila poročilo »VSTAVI KOVANCE: Kako igričarska industrija izkorišča potrošnike z uporabo plenilskih škatel«. Te škatle, ki so umeščene znotraj videoigric, potrošniki kupujejo s pravim denarjem.

»Poročilo izpostavlja problematične prakse, vključno z izkoriščanjem pristranske zaznave potrošnikov in njihove ranljivosti z zavajajočo zasnovo in trženjem. Pomemben del zavajanja potrošnikov je uporaba navideznih valut za prikrivanje ali izkrivljanje denarnih stroškov v resničnem svetu,« izpostavlja Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodaja:

»Takoimenovani sistem lootbox že dolgo časa predstavlja predmet polemik, saj potrošnik pred nakupom ne ve, kaj točno škatla vsebuje. Brez dvoma gre za sovjevrsto manipulacijo s potrošniki, saj koncepta prodaje in predstavitve plenilskih škatel temeljita na izkoriščanju potrošnikov prek plenilskih mehanizmov. Takšen način prodaje spodbuja odvisnosti, pri tem pa ciljajo predvsem na ranljive skupine potrošnikov. Starši dobro vedo, kako otroci moledujejo za nakup teh škatel, saj brez njih ne morejo dovolj hitro napredovati v igri.«

20 potrošniških organizacij iz 18 držav je sprožilo usklajen poziv zakonodajalcem na nacionalni in EU ravni

Potrošniške organizacije poudarjamo, da so poslovni modeli industrije video iger izjemno napredni in tehnično zapleteni. Številne oblasti štejejo video igre za tržno nišo za zabavo, a zaradi velikosti trga in števila prizadetih potrošnikov bi morali nacionalni organi in organi EU dati prednost regulativnim preiskavam in posegom.

Sodelujoče potrošniške organizacije zato pozivajo pristojne nacionalne organe, v Sloveniji Tržni inšpektorat, k ukrepanju.

Besedilo poziva ZPS Tržnemu inšpektoratu RS (PDF) >

Plenilske škatle dokazujejo, da je potrebno urediti področje delovanja industrije video iger, ki je ena največjih industrij zabave na svetu, donosnejša od filmov in glasbe: Pozivamo k ukrepom, vključno s prepovedjo zavajajoče zasnove, dodatno zaščito mladoletnikov in popolno preglednost transakcij. Nadzorni organi in industrija morajo prevzeti odgovornost, da zagotovijo varno okolje za igralce!

Poročilo »VSTAVI KOVANCE: Kako igričarska industrija izkorišča potrošnike z uporabo plenilskih škatel« je dostopno na povezavi – v angleškem jeziku.