PFAS v domačih jajcih: opozorilo iz Nizozemske

16. april 2025

Nizozemski inštitut za javno zdravje (RIVM) je nedavno prebivalce opozoril, naj ne uživajo jajc iz lastne reje. V raziskavi, izvedeni na 60 lokacijah po državi, so na več kot polovici lokacij v jajcih domačih kokoši odkrili visoke ravni PFAS. Koncentracije so bile tako visoke, da že manj kot eno jajce na teden presega varni vnos teh snovi.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Čeprav gre za raziskavo iz tujine, takšno opozorilo sproža vprašanja tudi pri nas. Obremenjenost okolja s PFAS se med državami razlikuje, zato rezultatov iz Nizozemske ne moremo neposredno prenesti na slovenske razmere.

Vseeno pa nas opozarjajo, da previdnost ni odveč, saj je lahko tudi naša hrana izpostavljena onesnaževalom, če je pridelana ali predelana v okolju, kjer so prisotne PFAS.

Kaj so PFAS?

PFAS so skupina umetno ustvarjenih kemikalij, znanih po svoji izjemni obstojnosti. Ker se v okolju zelo počasi razgrajujejo, se sčasoma kopičijo v vodi, zraku, hrani in tudi v človeškem telesu. Pogosto jih najdemo v vsakdanjih izdelkih, kot so neprijemljive kuhinjske posode, vodoodporna oblačila in tekstil, embalaža za hitro prehrano ter nekateri kozmetični izdelki.

V telo vstopajo predvsem s hrano in pitno vodo, pa tudi z vdihavanjem prahu ter ob stiku s predmeti, ki jih vsebujejo. Ko se enkrat znajdejo v telesu, jih je zelo težko odstraniti. Ni povsem jasno, kako so PFAS na Nizozemskem zašle v jajca, a verjetno preko hrane, vode ali zemlje, s katerimi so bile kokoši v stiku.

Zakaj so PFAS skrb vzbujajoče?

Raziskave kažejo, da so nekateri PFAS povezani z oslabljenim imunskim odzivom, boleznimi jeter in ledvic, lahko vplivajo na razvoj ploda, domnevno motijo hormonsko ravnovesje in povečujejo tveganje za razvoj raka. Za določene spojine ni znane varne mejne vrednosti, kar pomeni, da že majhne količine lahko predstavljajo tveganje.

Številna vprašanja o vplivu PFAS na zdravje še vedno ostajajo odprta, zato so nujne dodatne raziskave, ki bi omogočile boljše razumevanje vplivov na zdravje ljudi ter pripomogle k določitvi varnih mejnih vrednosti.

Kako lahko zmanjšamo izpostavljenost?

Čeprav se PFAS danes skorajda ni mogoče popolnoma izogniti, lahko z nekaj preprostimi ukrepi bistveno zmanjšamo tveganje:

• Če imate kokoši v okolju, kjer obstaja možnost onesnaženosti tal (na primer v bližini industrijskih ali nekdanjih vojaških območij), se iz previdnosti odsvetuje uživanje jajc iz lastne reje brez predhodnih meritev.
• Uživajte raznoliko prehrano, saj to zmanjšuje verjetnost, da bi bili izpostavljeni večjim količinam PFAS iz enega samega vira.
• Redno čistite notranje prostore, saj se PFAS vežejo na hišni prah, ki ga lahko nehote vdihnemo ali zaužijemo.
• Izogibajte se uporabi impregnacijskih sprejev in bodite previdni pri uporabi posode z neprijemljivimi premazi. Ne pregrevajte je in je ne uporabljajte, če je premaz poškodovan.
• Umivanje rok pred jedjo je preprost, a učinkovit način za zmanjšanje vnosa škodljivih snovi.
• Izbirajte izdelke, pri katerih proizvajalec jamči, da ne vsebujejo PFAS. Pri tekstilu, kuhinjskih pripomočkih in embalaži bodite pozorni na certifikate, kot so Ecolabel, OEKO-TEX ali GOTS. Ti pogosto vključujejo merila, ki omejujejo ali prepovedujejo uporabo PFAS.

Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pripravlja predlog za postopno ukinitev več tisoč PFAS, ki se uporabljajo v številnih izdelkih. Pobudo so podprle Nizozemska, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška. Cilj je postopno omejiti uporabo teh kemikalij povsod, kjer to ni nujno, vključno z industrijo, živili, kozmetiko in drugimi izdelki vsakdanje rabe.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije pozorno spremljamo problematiko PFAS in podpiramo prizadevanja za njihovo omejevanje.