Ostanki hrane niso za v smeti

25. september 2026

Prehranski nasveti

Na to opozarjamo na ZPS skupaj z Zvezo prijateljev mladine ob 29. septembru, mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Vsakemu gospodinjstvu kdaj ostane polovica bučke, nekaj rezin kruha, odprt lonček jogurta ali pol lonca kosila. Pogosto gre za majhne količine, s katerimi se marsikomu ne da ukvarjati in jih, ob pomanjkanju idej, časa ali volje preprosto zavržemo. A takšni ostanki so vse prej kot za v smeti. Nenazadnje gre za hrano, ki jo lahko z nekaj iznajdljivosti vključimo v nov obrok, s čimer prihranimo pri naslednjem nakupu in hkrati zmanjšamo količino odpadkov.

Hrana je izjemno dragocena, njena pot do našega krožnika pa bistveno daljša, kot se morda zdi na prvi pogled. Da sploh doseže našo shrambo, so potrebni zemlja, voda, energija, čas, predvsem pa delo številnih ljudi, ki hrano pridelajo, predelajo, prepeljejo, skladiščijo, prodajo, pripravijo in nazadnje postrežejo. Če hrano zavržemo, zavržemo tudi vse vložene vire in trud.

Prav zato ima lahko že majhna sprememba naših vsakodnevnih navad občuten učinek. Ni treba, da iz vsakega ostanka ustvarimo kuharsko mojstrovino. Včasih je dovolj že, da hrano pravočasno shranimo in jo naslednji dan vključimo v drug obrok ali pa preverimo, kaj imamo doma, preden se odpravimo po nakupih.

Da je prostora za izboljšave še veliko, kažejo tudi podatki. V slovenskih gospodinjstvih je leta 2024 nastalo 73.585 ton odpadne hrane. To pomeni, da je vsak slovenec v povprečju zavrgel 35 kilogramov hrane, pri čemer bi bila skoraj tretjina te hrane še povsem užitna (vir: SURS).

Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani se zato velja opomniti, da ima vsak grižljaj hrane svojo vrednost. Morda je prvi korak preprosto ta, da na ostanke hrane začnemo gledati kot na vir navdiha in sestavin za naslednji obrok in ne kot na nekaj, česar se moramo znebiti.

Prvi korak je pravilno shranjevanje hrane

Večje količine kuhanih jedi razdelimo v manjše posode, da se hitreje ohladijo, nato pa jih shranimo v hladilnik ali zamrzovalnik.

Pri tem si pomagamo z nekaj preprostimi navadami: 

• Kruh zamrznemo po rezinah in nato odtajamo le toliko, kot ga potrebujemo.
• Kuhane stročnice ali pripravljene jedi zamrznemo v porcijah za en obrok.
• Nariban sir, sveža zelišča ali narezano sadje zamrznemo v manjših količinah in jih pozneje uporabimo pri kuhanju.

Pomaga tudi, če živila, ki jih moramo porabiti najprej, postavimo na vidno mesto v hladilniku. Tako je manj možnosti, da jih bomo spregledali in pozabili porabiti.

Pravila za varno ravnanje z ostanki hrane

1. Hitro ohladimo: kuhano hrano, ki je ne bomo pojedli takoj, razdelimo na manjše porcije in jo v največ dveh urah ohladimo, nato pa shranimo v hladilnik ali zamrzovalnik.
2. Pravočasno porabimo: ostanke v hladilniku pri temperaturi do 5 °C praviloma hranimo 2 do 3 dni, v zamrzovalniku pri –18 °C pa 2 do 3 mesece.
3. Pogrejemo le enkrat: vzamemo le količino, ki jo bomo pojedli, in jo pogrejemo tako, da je vroča tudi v sredini (najmanj 74 °C).
4. Če dvomimo, zavržemo: hrane, za katero nismo prepričani, da je bila pravilno shranjena oziroma je še varna za uživanje, ne uporabimo.

Od ostankov hrane do idej

Ko so ostanki pravilno shranjeni, imamo že odlično osnovo za njihovo nadaljno uporabo. Kaj bomo iz njih pripravili, je odvisno od živila, količine in seveda našega okusa, idej pa je ogromno.

Na spletni strani Veš, kaj ješ, je prosto dostopen članek, kjer lahko preberete, kako porabiti suh kruh, ostanke zelenjave, mehko ali zelo zrelo sadje, kuhan krompir, ostanke kuhanega riža, testenin ali kaše, manjše količine mleka, jogurta, skute ali sira, ostanke mesa ali rib. Pripravili smo vodič, ki vam bo v pomoč pri vsakodnevnem kuhanju in s tem pri občutnih prihrankih pri hrani.

Ideje za nove jedi