Nič novega pri kreditih v švicarskih frankih

7. junij 2017

V Sloveniji je prizadetih okrog 16.000 družin, katerim so se mesečne obremenitve občutno povečale, pri nekaterih od njih pa je še neplačani dolg tako narastel, da so bili kljub večletnem plačevanju kredita banki spet dolžni toliko kot v trenutku sklenitve kredita. Po januarju 2015 se je žal potrdil sum, da nihanje valutnih tečajev ni bilo le kratkoročen šok.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Minilo je že več kot dve leti od januarja 2015, ko so potrošniki, ki so najeli stanovanjske kredite v švicarskih frankih, doživeli negativen finančni šok. Takrat je švicarska centralna banka opustila vzdrževanje menjalnega tečaja med evrom in švicarskim frankom, posledica pa je bil dramatičen padec vrednosti evra v razmerju do švicarskega franka, s tem pa povečanje finančnega bremena potrošnikov, ki so takšne kredite najeli.

Šibak evro v razmerju do švicarskega franka je možno v veliki meri razložiti s finančnimi in ekonomskimi pretresi v evroobmočju in na globalni ravni, glede na številne nerešene izzive in tveganja pa zato obstaja verjetnost, da se finančno breme kreditojemalcev tudi v prihodnjih letih ne bo zmanjšalo.

Krediti v švicarskih frankih so evropski fenomen

Problematika švicarskega franka nikakor ni le slovenski problem, zato jo je lažje razumeti v evropskem kontekstu. Čeprav so se tovrstni krediti pojavili kot specializiran produkt v obmejnih področjih s Švico, namenjen potrošnikom z dohodki v švicarskih frankih, so jih banke v Avstriji v sredini 90ih začele tržiti premožnejšim potrošnikom kot možnost za naložbo v nepremičnine.

Z integracijo srednje- in vzhodnoevropskih držav članic v evropske finančne trge pa je ponudba tuje valutnih kreditov, predvsem v švicarskih frankih, doživela pravo eksplozijo. Leta 2008 je bilo na primer 60 odstotkov celotnega potrošniškega dolga na Madžarskem denominirano v švicarskih frankih, v Sloveniji pa kar tretjina vseh stanovanjskih kreditov.

Pomembna razlika med starimi članicami EU (Avstrijo, pa tudi Francijo in Italijo) in novimi članicami pri kreditiranju v švicarskih frankih pa je bila, da so se v novih članicah, kamor sodi Slovenija, takšni krediti tržili najširšemu spektru prebivalstva, vključno s tistimi, ki so z zadolževanjem reševali svoje osnovno stanovanjsko vprašanje.

S čim je povezana visoka rast kreditov v švicarskih frankih?

Visoka rast kreditov v švicarskih frankih na rastočih nepremičninskih trgih v novih državah članicah EU je bila povezana z bojem za tržne deleže, kar izhaja iz analiz avstrijskega nadzornika FMA. Predvsem avstrijske bančne skupine so izkoristile svojo konkurenčno prednost pri izkušnjah in virih refinanciranja za tujevalutne kredite, prav tako pa tudi šibke režime varstva potrošnikov v novih članicah.

Večina `domačih´ bank je tej praksi sledila, da bi obdržala svoje komitente, saj so morali potrošniki pred dodelitvijo kredita odpreti v isti banki bančni račun, kamor se nakazuje njihov dohodek. Kredite v švicarskih frankih so banke potrošnikom predstavljale kot ugodnejše od tistih v domači valuti, obenem pa jih niso opozorile oz. jim niso na jasen in razumljiv način predstavile valutnega tveganja..

Iz izjav oškodovanih potrošnikov in bančnih letakov je razvidno, da je bilo kot bistvena ugodnost kredita poudarjeno , da je razmerje med švicarskim frankom in evrom stabilno in da je pametno najeti kredit v močni valuti.

Iz izjav kreditojemalcev izhaja tudi, da banke niso sledile priporočilom Banke Slovenije o trženju kreditov v švicarskih frankih, ki so bila na uprave bank naslovljena v letih 2006 in 2007, ki so pozivala, naj banke možne pozitivne in negativne posledice gibanja tržnih spremenljivk prikazujejo s pomočjo nazornih prikazov in naj potrošnikom prednostno predstavijo ponudbo kreditov v evrih.

Velike razlike pri nacionalnih rešitvah

Trend ponudbe novih kreditov v švicarskih frankih se je končal z začetkom svetovne finančne krize. Avstrijski finančni nadzornik je konec leta 2008 zaradi sistemskih tveganj banke pozval k prenehanju kreditiranja potrošnikov v tuji valuti, leta 2010 pa avstrijskim hčerinskim bankam v centralni in vzhodni Evropi prepovedal, da potrošnike kreditirajo v drugih valutah kot je domača valuta.

Prav tako so v Avstriji okrepili minimalne standarde za poslovanje s tujevalutnimi krediti, v katerih je bilo še bolj poudarjeno, da so takšni krediti na splošno neprimerni kot standardni produkt za financiranje nakupa nepremičnine. V Franciji so z namenom omejitve tveganj iz naslova tujevalutnih kreditov dopolnili zakonodajo, ki zdaj prepoveduje kreditiranje potrošnikov v drugi valuti razen v primeru, da v teh valuti prejema dohodke ali pa ima v njej večji del premoženja (slovenski  zakonodajalec je takšno zakonsko rešitev, ki jo je predlagala ZPS, zavrnil).

Prav tako so tam tožilstva sprožila kazenske postopke proti udeleženim bankam zaradi suma, da so kredite v švicarskih frankih potrošnikom predstavljale kot varne,  medtem ko so kot finančni strokovnjak že vedele za povečano verjetnost, da lahko v prihodnjih letih pride do neugodnih valutnih nihanj za kreditojemalce (o pričakovanju apreciacije švicarskega franka v razmerju do evra že leta 2005 v Poročilu o finančni stabilnosti pišejo tudi pri Banki Slovenije).

V novih državah članicah EU so bili potrebni radikalnejši ukrepi zaradi reševanja stiske velikega števila potrošnikov, ki so se znašli pod velikimi finančnimi pritiski. Najprej na Madžarskem, nato pa tudi na Hrvaškem so vlade potrošnikom tudi omogočile konverzije kreditov v švicarskih frankih v evre po menjalnem tečaju, ki je veljal v času sklenitve pogodbe.  

S tem so morale  del finančnega bremena, ki je nastal  zaradi valutnih sprememb, prevzeti tudi  banke, ki so razvile te  tvegane kreditne produkte in o njihovih lastnostih niso ustrezno informirale svojih kreditojemalcev.

Potrošniki naj dobijo možnost za pošteno odplačilo svojih dolgov

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije smo se od samega izbruha škandala o švicarskih frankih zavzemali za to, da bi potrošniki, ki jim je banka priporočila najem kredita v švicarskih frankih, pridobili možnost pretvorbe svojega kredita v evrskega pod pogoji, ki so veljali na dan sklenitve kredita. Tako bi potrošniki pridobili možnost, da svoj dolg pošteno odplačajo pod pogoji, ki so jih ob sklenitvi pogodbe lahko upravičeno pričakovali.

Žal pa so slovenski kreditojemalci v luči mednarodne primerjave ostali v zelo nezavidljivem položaju. Na eni strani pri nas ne obstajajo učinkoviti mehanizmi varstva potrošnikov (npr. neodvisni organi za izvensodno reševanje sporov, podpora prezadolženim v obliki strokovnega svetovanja, podpora potrošniškim organizacijam pri oblikovanju sodne prakse), ki so uveljavljeni v razvitih članicah EU, na drugi strani pa so pristojne institucije (Vlada, Državni zbor, Banka Slovenije) odločile, da posebni ukrepi na ravni države niso potrebni, oškodovane potrošnike pa napotile, naj svoj problem urejajo direktno z bankami, ki seveda niso pripravljene na nikakršno deljenje bremena oškodovanja iz naslova valutnih nihanj.

Stališče slovenskih institucij je tako celo veliko bolj nerazumevajoče do oškodovanih potrošnikov kot stališče Evropske Komisije. Ta se je sicer na reševalne ukrepe drugih vlad v novih državah članicah odzvala s kritiko, da so enostranski, ni pa izjavila, da naj breme nosijo le kreditojemalci, ampak je poudarila, da bi bilo breme oškodovanj potrebno bolje razdeliti med banke in kreditojemalce. Edina pot, ki je slovenskim potrošnikom ostala, je zato drago, dolgotrajno in predvsem negotovo reševanje sporov na sodiščih.

Slovenija pri varstvu potrošnikov na repu Evrope?

Brezbrižnost državnih organov do perečih problemov potrošnikov in njihova nekritična podpora bankam v zadevi švicarski frank nikakor ni osamljen primer. Oškodovanja in nizko zaupanje potrošnikov v finančni trg zaradi slabih prodajnih praks in neprimernih produktov na celotnem finančnem trgu kljub pogostim opozorilom ZPS niso pripeljala do omembe vrednih korektivnih ukrepov.

Namesto da bi v Sloveniji stopili v korak z razvitimi državami EU in poskrbeli za sistem, ki bi preprečeval slabe poslovne prakse in ponudnike prisilili, da nosijo posledice oškodovanj, ki so jih povzročili, pristojni raje valijo krivdo na `neodgovorne in špekulativne´ potrošnike. Posledica takšne pasivnosti odgovornih institucij pa bodo novi primeri oškodovanj v prihodnosti, slabo delujoč finančni trg in nova finančna bremena za vse državljane.

V Pravnem mnenju o problematiki švicarskih kreditov namreč priznana pravna strokovnjaka dr. Zupančič in dr. Ribičič opozarjata, da če primerov množičnih oškodovanj potrošnikov ne bomo rešili pri nas, bo breme nepoštenega ravnanja bank s sodbami evropskega sodišča namesto na banke prevaljeno na državo, torej na vse davkoplačevalce.