Mednarodna konferenca ob 35-letnici Zveze potrošnikov Slovenije: Oglaševanje nezdravih živil otrokom – čas je za odločne ukrepe!

11. september 2025

Danes, 11. septembra 2025, Zveza potrošnikov Slovenije ob 35-letnici delovanja gosti in organizira mednarodno konferenco, ki je v Hiši EU v Ljubljani združila domače in mednarodne strokovnjake, odločevalce in zagovornike zdravja. Osrednja tema konference je vpliv oglaševanja hrane z veliko vsebnostjo sladkorja, maščob in soli na otroke ter iskanje učinkovitih zaščitnih ukrepov, ki jih potrošniške organizacije lahko oblikujejo skupaj s strokovnjaki in odločevalci.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Posnetek konference na YouTube

Čezmerna teža in nezdrava prehrana otrok postajata globalni izziv brez učinkovitih rešitev. O vprašanju danes ne razpravlja več le stroka, temveč tudi starši, ki se soočajo z neposrednimi posledicami, tj. s čezmerno težo oziroma debelostjo svojih otrok.

»Čezmerna teža otrok je globalni problem, ki ga omejene smernice posameznih držav ne zmorejo rešiti. Potrebna je zavezujoča zakonodaja na ravni EU, saj oglaševanje nezdrave hrane ne pozna meja. Potrebni so ukrepi, ker si otroci zaslužijo zaščito. Prav oni so posebej dovzetni za prepričevalne oglaševalske tehnike, pri čemer se izbire, oblikovane v otroštvu, pogosto nadaljujejo skozi vse življenje,« je poudarila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Jasmina Bevc Bahar in dodala, da naša skupna odgovornost ni le informirati, temveč tudi ustvariti okolje, v katerem postane bolj zdrava izbira preprostejša izbira. 

Pomen prehranskega okolja je poudarila tudi strokovnjakinja, profesorica dr. Emma Boyland z Univerze v Liverpoolu: »Otroci in mladostniki so posebej dovzetni za subtilne marketinške tehnike. Samoregulacija industrije preprosto ne deluje. Potrebujemo jasne zakone, ki bodo zaščitili vse otroke do 18. leta starosti. Vedeti namreč moramo, da se njihove prehranske preference v tem obdobju šele oblikujejo. Da otroci nevrološko in čustveno še niso dovolj razviti, da bi znali kritično presojati trženjska sporočila. Poleg tega imajo ogromno prostega časa, ki ga pogosto preživijo ob zaslonih in digitalnih vsebinah, kar pomeni, da so trženjskim vplivom izpostavljeni pogosteje kot odrasli.« 

Že vsak četrti otrok v Sloveniji je čezmerno težek ali debel, delež pa še narašča.

Pisani junaki na embalaži, zbiranje igrač, vplivneži na družbenih omrežjih, oglasi med športnimi prenosi – vse to so taktike, s katerimi industrija vsakodnevno nagovarja najmlajše. Najpogosteje gre za živila z veliko vsebnostjo sladkorja, soli in nasičenih maščob. 

Dr. Matjaž Pirc, vodja oddelka prehrane na Zvezi potrošnikov Slovenije, je dodatno pojasnil kompleksnost problema: »Eden izmed ključnih razlogov je zagotovo obesogeno okolje, kjer je energijsko gosta hrana preprosto dostopna, okusna, privlačna in oglaševana na vsakem koraku. Oglaševanje dokazano poveča izbiro in vnos takšnih živil, hkrati pa vzpostavi in utrjuje naklonjenost do znamk, ki stojijo za produkti. Namen zavzemanja za strožjo zakonodajo glede oglaševanja zdravju nekoristnih živil otrokom ni, da se jim prepreči uživanje takšnih živil, ampak da ta postanejo manj mikavna. Živila, bogata s sladkorji, maščobami in soljo, so namreč privlačna že po naravi in dejansko ne potrebujejo reklame. Bolj kot čokoladi bi oglasi koristili jabolku.«

Dr. Kathryn Montgomery in Jeff Chester s Centra za digitalno demokracijo sta posebej povzela bistvo tematike: »Oglaševanje hrane je del obsežnega globalnega komercialnega nadzornega sistema, ki ima izjemen obseg in vpliv na življenje mladih. Prehranska in tehnološka industrija nenehno spremljata otroke in mladostnike ter jim sledita na vsakem njihovem koraku znotraj digitalne kulture. Pri tem zbirata ogromne količine podatkov o njih. Blagovne znamke hrane in pijače, restavracije s hitro prehrano, trgovine z živili in drugi trgovci so vzpostavili lastne podatkovne sisteme, z aplikacijami za naročanje in dostavo, z igrami, nagradnimi programi in doživetji (na primer z glasbenimi koncerti ali e-športnimi dogodki) pa gradijo obsežne baze podatkov za trženjske namene.«

Strokovnjaki z vsega sveta podprli poziv k spremembam

Na konferenci sodelujejo ugledni govorniki iz Slovenije, EU in ZDA – med njimi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar (video nagovor), direktor Evropske potrošniške organizacije BEUC Agustin Reyna, strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Univerze v Liverpoolu in predstavniki ministrstev. Predstavljajo nove raziskave in primere dobrih praks iz tujine, ki dokazujejo, da strožja zakonodaja deluje.

Otroci in mladostniki so za industrijo tržno izjemno zanimivi – imajo žepnino, pomembno vplivajo na odločitve staršev, ko gre za nakupe hrane, in nekoč bodo sami odločali, kaj bo na njihovem jedilniku. Podjetja se zato trudijo vzpostaviti zvestobo blagovni znamki že v otroštvu. Emma Boyland

Rezultati raziskave ZPS razkrivajo: samoregulacija ne zadostuje

Raziskave ZPS kažejo, da je več kot 60 odstotkov vseh oglasov za živila na televiziji neprimernih za otroke, sporna sporočila pa so prisotna tudi v otroških revijah, trgovinah in na družbenih omrežjih. Prostovoljne zaveze industrije (EU Pledge) se izkažejo za neučinkovite – omejitve so preohlapne, kršitve pa večinoma ostajajo nekaznovane.

Javnost podpira strožje omejitve

ZPS je med 1450 prebivalci Slovenije izvedla anketo, ki kaže, da večina ljudi meni, da so otroci preveč izpostavljeni oglaševanju nezdravih živil. Podpora zaostritvi pravil je velika, kar potrjuje, da ima politika močno podporo javnosti za ukrepanje.

Čas je za ukrepanje

ZPS zato poziva k sprejetju zavezujoče zakonodaje, ki bo:

• prepovedala oglaševanje nezdravih živil na spletu in v povezavi z vplivneži,
• omejila TV-oglase v vseh terminih, ne le v otroških programih,
• onemogočila uporabo risanih junakov in drugih trikov za oglaševanje živil, namenjenih otrokom,
• sprejela omejitve glede postavitev hranilno manj ustreznih živil v trgovinah,
• zagotovila zaščito vseh otrok in mladostnikov do 18. leta starosti.

Sporočilo Zveze potrošnikov Slovenije ob je preprosto: spremeniti moramo raven naše ambicioznosti. Otroci ne smejo biti obravnavani kot ciljni trg, temveč kot posamezniki, katerih zdravje moramo zaščititi. Samoregulacija je spodletela, obljube industrije so spodletele. Zdaj je na vrsti odgovornost vlad, ne ene, ampak vseh, saj gre za evropski, globalni problem, da ob podpori civilne družbe odločno ukrepajo.

Predsednica ZPS Jasmina Bevc Bahar je zato udeležence konference pozvala, da s konference odidejo s skupno zavezo: da zdravje in dobrobit otrok ne bosta več žrtvovana zaradi dobička. To ni le slovensko vprašanje, temveč evropsko in globalno. Če nam bo uspelo, bo naslednja generacija podedovala ne le bolj zdrave navade, temveč tudi bolj zdravo družbo.

Posnetek konference na YouTube