Javni poziv potrošniških organizacij: trend "enšitifikacije" je mogoče obrniti

27. februar 2026

Digitalni izdelki in storitve se nenehno slabšajo. Novo poročilo Norveškega sveta za potrošnike (Forbrukerrådet) opozarja, da ta pojav, znan kot »enštifikacija« ali postopno slabšanje digitalnih izdelkov in storitev, vpliva tako na potrošnike kot na družbo kot celoto, hkrati pa poudarja, da je ta trend mogoče obrniti.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Nekaj primerov "enšitifikacije"

• Viri objav na Facebooku in Instagramu so preplavljeni s prevarami in goljufivimi oglasi. 
• Naša iskanja v Googlu filtrira umetna inteligenca, zato so rezultati manj natančni ali celo povsem napačni. 
• Za daljinsko ogrevanje avtomobila moramo plačevati naročnino. 
• Snapchat zahteva denar za nadaljnje shranjevanje naših spominov. 
• Ko se želimo pritožiti zaradi pametnega zvočnika, ki ne deluje več, smo prisiljeni razpravljati s klepetalnim robotom.

»To, kar potrošniki zaznavamo kot splošno slabšanje digitalnih storitev, je v resnici rezultat sistemskih odločitev korporacij, ki jim pravimo 'enšitifikacija'. Gre za kopičenje drobnih poslabšanj, ki pa skupaj bistveno poslabšajo kakovost storitve. Pri tem izkoriščajo našo odvisnost od platform za doseganje čim večjih zaslužkov, kar škodi tako nam, potrošnikom, kot tudi drugim podjetjem,« poudarja Petra Lovišček, vodja pravne službe na ZPS.

Na koncu se potrošniki počutijo ujete, ker pravih alternativ ni. Digitalni spomini, podatki, funkcionalnosti in celo povezane naprave so pod nadzorom podjetij, ki kadar koli in brez omejitev spreminjajo pravila. Mnogi potrošniki se zaradi tega počutijo nemočne.

Oglejte si video Norveškega sveta za potrošnike

»Preveliki, da bi jim bilo mar«

V novem poročilu Breaking Free: Pathways to a fair technological future (Osvoboditev: pot do poštene tehnološke prihodnosti) se je Norveški svet za potrošnike poglobil v pojav »enšitifikacije« in v načine, kako se mu upreti. Poročilo tudi prikazuje, kako in zakaj je ta pojav postal norma za velika tehnološka podjetja.

Kot primer navaja podjetje Meta, lastnika storitev Facebook, Instagram in WhatsApp. Po navedbah Reutersa Meta ocenjuje, da deset odstotkov letnih prihodkov podjetja izvira iz goljufivih oglasov na teh platformah – kar znaša osupljivih 16 milijard dolarjev.

Meta torej zasluži milijarde s tem, da so potrošniki ogoljufani. Tudi če podjetje dobi kazen (kar je postopek, ki traja leta), so dosedanje globe le majhen del teh dobičkov. Povedano drugače: Meta nima prave spodbude, da bi rešila težavo. Podjetje ne naredi skoraj nič, da bi pomagalo svojim uporabnikom, ne glede na to, ali so njihovi profili zlorabljeni v prevarantskih oglasih ali pa sami postanejo žrtve prevar.

Ni še prepozno!

Trendu »enšitifikacije« se v prihodnosti lahko izognemo! Na ZPS poudarjamo: »Tehnologija mora delovati v korist ljudi. Velikim digitalnim platformam moramo vzeti moč in jo vrniti uporabnikom, inovatorjem in družbi. Ni še prepozno, da obrnemo tok. Tehnologija je lahko gonilo inovacij in družbene koristi, vendar le, če zagotovimo, da služi vsem – in ne zgolj največjim podjetjem.«

Norveška potrošniška organizacija v poročilu predlaga konkretne ukrepe za ponovno uravnoteženje moči med potrošniki in ponudniki digitalnih storitev:

• močnejše pravice potrošnikov pri nadzoru, prilagajanju, popravljanju in spreminjanju njihovih izdelkov in storitev;
• interoperabilnost, prenosljivost podatkov in decentralizacijo kot standard, da bi bil prehod k drugim storitvam čim lažji;
• odločno uveljavljanje zakonodaje na področju konkurenčnega prava, da velika tehnološka podjetja ne bi mogla nekritično prevzemati zagonskih podjetij in tekmecev ali drugače usmerjati trga v svojo korist;
• boljše financiranje pobud za izgradnjo, vzdrževanje ali izboljševanje alternativnih digitalnih storitev in infrastrukture, ki temeljijo na odprtokodni programski kodi in odprtih protokolih;
• zmanjšanje odvisnosti javnega sektorja od velikih tehnoloških podjetij, da bi ponovno pridobili nadzor in prispevali k delujočemu trgu ponudnikov storitev, ki spoštujejo temeljne pravice;
• dosledno izvajanje drugih zakonov, vključno z zakonodajo o varstvu potrošnikov in varstvu podatkov.

Skupna mednarodna kampanja

Zveza potrošnikov Slovenije in dvanajst drugih organizacij ter strokovnjakov zato pošilja pismo slovenski vladi z zahtevo po ponovnem uravnoteženju moči med potrošniki in ponudniki storitev, z zahtevo po tem, da javni sektor v postopkih javnega naročanja daje prednost storitvam, ki temeljijo na odprtokodni programski opremi in protokolih, ter z zahtevo, da se zagotovijo zadostna sredstva za organe nadzora, ki se ukvarjajo z velikimi tehnološkimi podjetji.

Sorodne organizacije pošiljajo podobna pisma svojim vladam. Poleg tega skupaj z dvanajstimi organizacijami in strokovnjaki, kot so Evropska potrošniška organizacija BEUC, Amnesty International, European Digital Rights (EDRi), Transatlantic Consumer Dialogue (TACD) in številni drugi, pošiljajo pismo Evropski komisiji. V tem pismu pozivamo k zmanjšanju odvisnosti od velikih tehnoloških podjetij in opozarjajo na tveganja deregulacije.

Informativni okvir

»Enšitifikacija« je izraz, ki ga je skoval avtor in aktivist Cory Doctorow in opisuje nameren proces slabšanja digitalnih izdelkov in storitev. Običajno poteka v več korakih.

1. Podjetje najprej ponudi storitev, ki dobro deluje in ima jasno uporabno vrednost, zato jo začne uporabljati veliko ljudi. Storitev je pogosto sprva brezplačna ali na voljo po umetno nizki ceni, pri čemer podjetje posluje z izgubo ali storitev navzkrižno subvencionira.
2. Ko storitev postane priljubljena in nepogrešljiva, se uporabniki vanjo »zaklenejo«, na primer zato, ker »so tam vsi moji prijatelji«. Do »zaklepanja« lahko pride tudi s tehničnimi sredstvi, denimo ker storitev ne omogoča prenosa fotografij, spominov ali drugih podatkov na alternativno storitev.
3. Ko so uporabniki »zaklenjeni«, ponudnik začne »privijati vijake«, najprej v korist svojih poslovnih strank. Na primer: uporabnike lahko začne izkoriščati s prodajo njihovih osebnih podatkov ali pa prej brezplačne funkcionalnosti ponudi za plačljivo naročnino.
4. Uporabniki začnejo opažati več oglasov, funkcije, ki so jim omogočale nadzor nad uporabniško izkušnjo, so odstranjene, algoritmi pa prilagojeni za povečanje količine sponzorirane vsebine v virih objav. To se dogaja zato, ker ponudnik ve, da so uporabniki v storitev »zaklenjeni« in ne morejo zlahka preiti drugam.
5. Ko so tudi poslovne stranke »zaklenjene« v določeno storitev ali platformo, saj morajo biti tam, kjer so njihovi potencialni kupci, začne ponudnik pritiskati še nanje. Na primer: zviša ceno oglaševanja ali pa morajo podjetja plačevati za doseg občinstev, ki so jih prej dosegala organsko.
6. Ponudnik storitve tako potrošnike in poslovne stranke naredi odvisne od platforme do te mere, da nimajo druge izbire, kot da ostanejo. Cena odhoda s platforme (ali strošek prehoda) je preprosto previsoka – tako za potrošnike kot tudi za oglaševalce ali druga podjetja, ki se zanašajo na platformo v vsakdanjem življenju, za ohranjanje stikov s prijatelji in družino ali za poslovanje. Ponudnik in njegovi delničarji na koncu poberejo ves dobiček – na račun vseh drugih.

Dokumenti

Odprto pismo ZPS pristojnim ustanovam: Slovenija se mora osvoboditi odvisnosti od velikih tehnoloških podjetij (PDF)

Poročilo Norveškega sveta za potrošnike Breaking Free: Pathways to a fair technological future (Osvoboditev: pot do poštene tehnološke prihodnosti) (PDF, v angleškem jeziku)