Iluzija izbire: Nekdo se je za vas odločil, kaj boste jedli za kosilo

29. junij 2023

Na prehranske odločitve potrošnikov močno vplivajo različni dejavniki. Kdo odloča, kaj boste jedli? Novo poročilo krovne potrošniške organizacije BEUC – Iluzija izbire, pri katerem je aktivno sodelovala tudi Zveza potrošnikov Slovenije, raziskuje in razkriva, kaj vse na skrivaj vpliva na prehrano potrošnikov.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Poročilo BEUC poudarja, da so nakup, priprava in zaužitje hrane v veliki meri posledica odločitev v živilskem sektorju in ne izbire potrošnikov. Oblikovalce politike poziva, naj evropskim potrošnikom olajšajo izbiro zdrave in bolj rastlinske prehrane, medtem ko naj bo živalskih proizvodov manj in naj bodo bolj kakovostni.

Poročilo potrjuje stališče, ki ga evropske potrošniške organizacije že dolgo zagovarjamo: da moramo ljudem olajšati izbiro za zdravo in trajnostno prehrano. ZPS zato poziva Evropsko komisijo, naj sledi zastavljeni časovnici in objavi svoj predlog zakonodajnega okvira za trajnostne prehranske sisteme najpozneje do jeseni. Zakon naj bi imel ključno vlogo pri trajnostni proizvodnji in porabi hrane v EU.

Poročilo BEUC sovpada z objavo novega "pregleda dokazov", ki ga je opravil SAPEA, konzorcij neodvisnih znanstvenikov, ki svetuje Evropski komisiji. Pregled potrjuje močne vplive, ki so jim podvrženi potrošniki pri izbiri živil in prehranjevanja.

Prehranski sistem EU je v mnogih pogledih nevzdržen

Nanj vplivajo podnebne spremembe, onesnaževanje, odpadki, izguba biotske raznovrstnosti in s prehrano povezane nenalezljive bolezni, kot sta debelost in sladkorna bolezen. Polovica odraslega prebivalstva EU ima čezmerno telesno maso.

Ali imamo potrošniki res nadzor nad izbiro hrane?

Izbire potrošnikov oblikuje prehransko okolje, tj. trženje in oglaševanje, promocijske ponudbe, razpoložljivost in cena hrane, prostorska postavitev v supermarketih itd.

Potrebujemo cilje, ki bodo pripomogli k oblikovanju primernega prehranskega okolja. Brez opredelitve teh ciljev v konkretnih političnih ukrepih v sekundarni/sektorski zakonodaji na ravni EU in/ali nacionalni ravni) ne bo šlo.

#Cilj 1: Naj bo izbira trajnostne in zdrave prehrane cenovno najugodnejša

Kar 8 od 10 Evropejcev se strinja, da bi morale cene hrane odražati tudi njen vpliv na zdravje in okolje. Z uvedbo strategij, kot so nižji davek za zdrave in trajnostne prehranske izbire, subvencije za kmete, ki pridelujejo in prirejajo tovrstna živila, ter načelo »onesnaževalec plača«, lahko poskrbimo, da bo trajnostna hrana potrošniku bolj dostopna.

#Cilj 2: Živila, ki prispevajo k trajnostni in zdravi prehrani, bi morala biti čim bolj prepoznavna

V EU potrebujemo zavezujoča pravila, ki bodo otroke ustrezno zaščitila pred trženjem in oglaševanjem nezdrave hrane. V podporo temu so potrebne kampanje, ki bodo spodbujale uživanje sadja, zelenjave, stročnic itd. Zavzemamo se tudi za prepoved promoviranja izdelkov, ki bi jih Evropejci morali jesti in piti manj, npr. rdečega mesa in alkoholnih pijač.

#Cilj 3: Narediti prehranske izdelke bolj zdrave in trajnostno zasnovane

#CILJ 4: Podpreti ozaveščene odločitve potrošnikov

Večina potrošnikov (57 %) želi, da so informacije o trajnosti obvezne na embalaži živil. Zakonodajni okvir za trajnostne prehranske sisteme bi moral določiti smiselna in zaupanja vredna merila za označevanje trajnostnih vidikov živila na deklaraciji.

Kako danes ukrepa EU?

EU je do zdaj sledila delnemu pristopu k spodbujanju trajnosti na področju prehrane. Rezultat je niz sektorskih politik (kmetijstva, zdravstva, trgovine itd.), ki niso usklajene in si včasih celo nasprotujejo. Evropska komisija je leta 2020 v svoji strategiji »Od vil do vilice« za pravičnejšo, bolj zdravo in bolj zeleno hrano in kmetovanje napovedala nov zakonodajni okvir EU za trajnostni prehranski sistem (FSFS) za leto 2023. Ta horizontalni zakon bo uvedel definicije, cilje trajnosti in načela za zagotovitev, da obstoječa in prihodnja zakonodaja EU o hrani dosledno prispeva k cilju trajnostnega prehranskega sistema znotraj planetarnih meja.

Ključne ugotovitve Poročila SAPEA

Glavne ugotovitve, ki bi pomagale premagati ovire, ki potrošnikom preprečujejo sprejemanje odločitev, in hkrati pripomogle k trajnostni in zdravi prehrani, so naslednje:

1. Izbira živil ni zgolj stvar racionalne odločitve. Na izbiro prehranjevanja potrošnikov močno vplivajo privzete navade oz. rutina, prav tako družbene norme in tisto, kar jih obdaja (kakšna hrana je na voljo in po kakšni ceni, npr.). V nasprotju s prevladujočim mnenjem namreč potrošnikove izbire živil niso zgolj racionalne odločitve, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih informacijah.
2. Ni čudežne roke, ki bi potrošnika usmerjala pri prehodu na trajnostno zdravo prehrano. Politika se mora namesto na enkratne, posamezne, nepovezane intervencije, ki jih akterji prehranske verige kaj hitro ovržejo, jim nasprotujejo oziroma jih kompenzirajo, osredotočiti na mešanico ukrepov, ki obravnavajo več področij in potekajo na več ravneh, tako na ravni EU kot na nacionalni in lokalni ravni.
3. Informacije niso dovolj, potrebujemo tudi zakonodajo. Zagotavljanje informacij potrošnikom je potrebno, vendar ne zadostuje, da spremenijo nezdrave, netrajnostne prehranske navade. Zato potrebujemo zavezujoča pravila v obliki zakonodaje.

Te ugotovitve odmevajo tudi v že omenjenem dokumentu Iluzija izbire, ki ga je danes objavila krovna potrošniška organizacija BEUC in ki razkriva, kako potrošniki izbirajo živila, ki jih oblikuje živilsko oziroma prehransko okolje, v katerem tava potrošnik. Torej, od oglasov na uličnih panojih pa vse do palete živil, ki so na voljo v trgovinah, in drugih trgovskih promocijskih akcij, ki jih nagovarjajo k nakupu.

Marjana Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije pravi: »Medtem ko EU pripravlja nov zakon o trajnostnih živilskih sistemih, pa to poročilo ni preuranjeno. Potrjuje namreč, kar smo ves čas govorili, in sicer, da mora zdrava in trajnostna hrana postati najlažja, najbolj priročna in cenovno dostopna izbira za vse. Pozivamo oblikovalce politike na vseh ravneh, naj prisluhnejo znanosti in prinesejo ter privzamejo rešitve za potrošnike, ki se danes sami trudijo, da bi prešli na prehrano, ki bi koristila njihovemu zdravju in hkrati planetu.

Označevanje živil

Označevanje potrošnikom pomaga pri lažji izbiri živil/hrane in hkrati spodbuja podjetja, da izboljšajo svoje izdelke. A označevanje samo po sebi ne zadostuje, saj ne more izbrisati dejstva, da je danes nezdrava, netrajnostna izbira hrane potrošnikom najbolj na voljo, je močno promovirana in pogosto najcenejša.

Določanje cen

Zdrava in trajnostna prehrana mora biti dostopna vsem potrošnikom – naj tudi v resnici postane najbolj dostopna možnost.

Pozabimo na samoregulativo, čas je za zavezujoče ukrepe!

Dokazano je, da rezultatov ni, če prepustimo samoregulaciji podjetij, da izdelke naredijo bolj zdrave in da prenehajo oglaševati nezdravo hrano otrokom.

Zaključek poročila SAPEA

Glede na zapletenost trajnostnega prehranskega sistema, razpoložljivi znanstveni dokazi potrjujejo, da bo potrebna politična mešanica trdih in mehkih ukrepov za premagovanje ovir, ki potrošnikom preprečujejo sprejemanje trajnostne in zdrave prehrane. Sedanja politika se osredotoča na zagotavljanje informacij in izobraževanja, a ni dovolj učinkovita. Dodati je treba trdnejše ukrepe, kot so davki ali prepovedi, ki izstopajo kot zelo močno orodje za spreminjanje obnašanja v prehranskem sistemu. Vsak posamezen (trd ali mehek) ukrep ima zmerne učinke, vendar ti ponujajo obetavne rezultate, če so usklajeni, koordinirani in nadzorovani.

Več informacij:

• BEUC factsheet on food environments, 2023.
• BEUC, Eurogroup for Animals and the European Public Health Alliance (EPHA) poročilo »The illusion of choice: why someone already decided what you will eat for lunch«, 2023.