Evropske volitve 2024: kaj zahtevamo za potrošnike?

9. maj 2024

Potrošniki računamo na prihodnje evropske poslance! Zakaj? Zato, ker se na Zvezi potrošnikov Slovenije skupaj z drugimi evropskimi potrošniškimi organizacijami zavedamo, da ni vseeno, kdo zastopa naše interese v Bruslju.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Zavedamo se tudi, da ima Evropski parlament zelo pomembno vlogo pri reševanju potrošniških vprašanj. Prav posamezniki, ki jih bomo izvolili, bodo med drugim glasovali o zakonih, ki bodo korenito vplivali na naše življenje. Zato izkoristite svoj glas!

Video - zakaj je dobro iti na evropske volitve?

Video, ki so ga pripravili kolegi iz švedske potrošniške organizacije Sveriges Konsumenter, predstavi nekaj dosežkov na ravni Evropske unije, ki so zagotovili boljše pogoje za potrošnike. Tudi vi lahko vplivate na odločitve, ki jih sprejemajo v EU, zato se udeležite evropskih volitev.

Kaj pričakujemo od Evropskega parlamenta v mandatu 2024–2029?

Na Zvezi potrošnikov Slovenije se tako kot naše sestrske potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, zavedamo, da je sprejemanje zakonodaje na številnih področjih prepočasno, moč gospodarstva in lobistov pa premočna, zato se interesi evropskih državljanov prepogosto znajdejo na dnu prioritet. Zato vedite – vaš glas šteje!

Prepričani smo, da se morajo oblikovalci politik učinkoviteje in bolj odločno spopasti z izzivi sedanjosti in prihodnosti. Zato v Evropski parlament izberite predstavnike, ki se bodo lahko soočali z današnjimi in prihodnjimi izzivi za bolj trajnostno življenje.

Nadaljevati je treba z uresničevanjem zelenega dogovora, uvesti in uveljaviti novo zakonodajo o digitalnih trgih in umetni inteligenci, zagotoviti varno okolje in izbire, ki bodo potrošnikom v pomoč pri spopadanju z naraščajočimi življenjskimi stroški, podnebno krizo in digitalizacijo družbe, ter zagotoviti druge prepotrebne spremembe za boljše življenje vseh nas.

Prihodnji evropski poslanci bodo imeli odgovorno nalogo.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije smo zato izpostavili ključne prioritete (te še zdaleč ne zajemajo vseh pomembnih področij, a zagotovo spadajo na sam vrh).

Za cenovno dostopno energijo za ogrevanje in hlajenje

Energetski trg EU ima številne pomanjkljivosti. Naraščajoče cene energije in zapletene tarife vzbujajo skrb potrošnikov, ki jih ugodne proizvodne cene elektrike iz obnovljivih virov ne dosežejo. Poleg tega ne vedo, kako naj zmanjšajo stroške za energijo in kako naj se lotijo energijske prenov svojih domov ter preidejo na obnovljive vire. V EU namreč primanjkuje usposobljenih inštalaterjev toplotnih črpalk in sončnih elektrarn.

Za zdravo in trajnostno hrano, ki je na voljo in cenovno dostopna

Trenutni prehranski sistem ne deluje. Zdrava in trajnostna izbira mora postati preprosta izbira. Želimo zmagovalno kombinacijo, ki bo koristna tako za zdravje in podnebje kot tudi za prehransko varnost. Nujni so ukrepi za zmanjšanje prehranske revščine med potrošniki in za zmanjšanje stopnje debelosti.

Za potrošniške pravice in učinkovita pravna sredstva

Za zaščito potrošnikov je ključnega pomena izboljšati pravice potrošnikov ter okrepiti strukture in mehanizme, ki zagotavljajo njihovo izvajanje. Za dobrobit potrošnikov je posebej pomembno, da bo ta pristop medsektorski, da različni resorji sodelujejo na nacionalni in evropski ravni – na področjih, kjer se prepletajo potrošniška in konkurenčna zakonodaja, varstvo osebnih podatkov, pravice potnikov in podobno.

Za izdelke brez nevarnih in neželenih kemikalij

Zmanjšati je treba količino škodljivih snovi v izdelkih za otroke, v kozmetiki, tekstilu, embalaži za živila in v posodi ter drugih kuhinjskih pripomočkih.

Za varno in pošteno digitalno okolje

Pri uporabi UI in drugih tehnologij je treba potrošnika ustrezno zaščititi, mu zagotoviti verodostojne informacije in tudi možnost izbire uporabe tovrstnih orodij. Določiti je treba tudi odgovornost ponudnikov teh storitev v primeru, ko gre kaj narobe.

Za stabilno in zaupanja vredno finančno okolje

Potrošnikom mora biti zagotovljeno zaupanja vredno in varno finančno okolje, v katerem poslujejo: plačujejo, varčujejo, vlagajo in si izposojajo denar.

Za Evropo brez zelenega zavajanja

Neutemeljene zelene trditve se pojavljajo v povezavi s številnimi izdelki in storitvami. Potrošniki pa potrebujejo zaupanja vredne, jasne in zanesljive informacije o okoljskem odtisu, vzdržljivosti izdelkov in učinkovitosti popravila.

Za bolj trajnostno mobilnost

Odločitev za bolj trajnostno mobilnost bi morala postati bolj preprosta in hkrati cenovno ugodna, potrošnikom pa bi morale biti dostopne zaupanja vredne informacije o okoljskem odtisu avtomobilov.

Opis ključnih prioritet ZPS za EU volitve 2024

1. Za cenovno dostopno energijo za ogrevanje in hlajenje

Današnji energetski trg EU ima številne pomanjkljivosti. Potrošniki so zaskrbljeni zaradi zapletenih tarif, naraščajočih cen in nejasnosti glede tega, kaj lahko storijo sami, da bi zmanjšali zneske na računih za energijo, kako lahko energijsko prenovijo svoj dom in preidejo na obnovljive vire. Poleg tega jim elektrodistributerji zavračajo soglasja za priključitev sončnih elektrarn zaradi premalo zmogljivega omrežja. V EU tudi primanjkuje ustrezno usposobljenih gradbenih delavcev, predvsem pa inštalaterjev naprav na obnovljive vire, ki bi potrošnikom pomagali pri prehodu na bolj trajnostna domovanja. Poskrbeti je treba, da bo ustrezno usposobljenih inštalaterjev dovolj, tudi z obveznim strokovnim usposabljanjem, ki zdaj v večini držav (tudi v Sloveniji) ni obvezno.

Energetski prehod mora potrošnikom prinesti konkretne, tudi finančne koristi. Ugodne proizvodne cene električne energije iz obnovljivih virov morajo doseči potrošnike ne glede na to, ali živijo v najemniškem stanovanju, v lastnem domu, na podeželju ali v mestu. Zdaj namreč kar 34 milijonov Evropejcev ne more dovolj ogreti svojih domov.

Kaj lahko stori EU?

• Zahteva, da države članice povečajo ponudbo trajnostnih stanovanj in pospešijo nakup takšnih stanovanj, poleg tega pa pospešijo energijsko prenovo obstoječih (netrajnostnih) stanovanj.
• Zahteva, da države članice za te namene zagotovijo nove finančne spodbude (zelena posojila, zelene hipoteke) in vzpostavijo enotne kontaktne točke (one-stop-shops), kjer bodo potrošnikom na voljo neodvisni nasveti.
• Pozove dobavitelje energije, da potrošnikom pomagajo zmanjšati porabo energije ter jim olajšajo pridobivanje informacij o sončnih elektrarnah in toplotnih črpalkah.
• Poskrbi, da elektrodistributerji potrošnikom ne bodo zavračali soglasij za priključitev sončne elektrarne zaradi premalo zmogljivega omrežja.
• Zahteva, da države članice izpolnijo zahteve glede obnovljivih virov (npr. s subvencijami za potrošnike, z zagotavljanjem zadostnih količin PV-panelov in zadostnega števila usposobljenih inštalaterjev).
• Potrošnikom olajša zamenjavo dobavitelja energije, tudi če imajo paketno ponudbo.
• Tisti, ki se ne morejo ali ne želijo pridružiti energetskim skupnostim, za to ne smejo biti kaznovani z višjimi računi.

2. Za zdravo in trajnostno hrano, ki je na voljo in cenovno dostopna

Trenutni prehranski sistem ne deluje. Stopnja debelosti v Evropi je visoka. Nujni so ukrepi za zmanjšanje prehranske revščine med potrošniki. Dolgoročno je treba zagotoviti trajnostno in zdravo prehrano z več sadja, zelenjave in stročnic ter z manj in s kakovostnejšimi živalskimi proizvodi. Zdrava in trajnostna izbira mora postati preprosta izbira – že na prvi pogled. Želimo zmagovalno kombinacijo, ki bo koristna tako za zdravje in podnebje kot tudi za prehransko varnost.

Kaj lahko stori EU?

• Sprejme zakon o trajnostnih prehranskih sistemih, ki bi s spremembo namembnosti kmetijskih subvencij, z učinkovitejšo uporabo onesnaževal v kmetijskem sektorju in s spodbujanjem držav članic, da razmislijo o cenovnih spodbudah (npr. nižji stopnji DDV) za osnovna, nepredelana živila, omogočil podlago, da bo bolj zdrava in trajnostna prehrana tudi najbolj dostopna, cenovno ugodna, privlačna in široko promovirana možnost.
• Sprejme zavezujoča pravila za omejevanje trženja hrane z neugodnim prehranskim profilom otrokom.
• Nudi podporo informiranim odločitvam potrošnikov z zaupanja vrednimi oznakami, ki potrošnike obveščajo o trajnosti živil.
• Sprejme dolgo pričakovano obljubo o enotnem, preprostem in nazornem, barvnem označevanju hranilne vrednosti živila na sprednji strani (FOP).
• Določi prehranske profile, s katerimi bi opredelili največjo dovoljeno vsebnost sladkorja, maščob ali soli, ki jo izdelek lahko vsebuje, da bi bil označen z zdravstveno trditvijo.
• Za določene skupine živil določi največje dovoljene vrednosti za nekatera hranila, kot so sol, sladkor in maščoba.
• V direktivi EU o prehranskih dopolnilih in uredbi EU o obogatitvi živil naj opredeli zavezujoče predpise o največjih količinah vitaminov in mineralov v prehranskih dopolnilih ter predpise za izdelke rastlinskega izvora.

3. Za potrošniške pravice in učinkovita pravna sredstva

Učinkovito in hitro uveljavljanje pravic ter preprosti in razumljivi splošni pogoji

Za zaščito potrošnikov je ključnega pomena, da lahko individualno in kolektivno branijo svoje pravice, tako doma kot v drugih državah članicah EU. Družba in trgi se nenehno razvijajo, zato se morajo nenehno dopolnjevati tudi pravice potrošnikov in sredstva za njihovo učinkovito uveljavljanje, pristojni nadzorni organi pa morajo imeti možnost in dolžnost posredovati, ko so te pravice kršene.

Za dobrobit potrošnikov je posebej pomembno, da je ta pristop medsektorski, da različni resorji sodelujejo na nacionalni in evropski ravni – na področjih, kjer se prepletajo potrošniška in konkurenčna zakonodaja, varstvo osebnih podatkov, pravice potnikov in podobno.

Okrepiti je treba vlogo izvensodnega reševanja sporov, ki naj bodo obvezni za podjetja ter preprosto dostopni potrošnikom. Ti postopki so cenejši, preprostejši in hitrejši od sodnih postopkov in kot takšni koristni ne samo potrošnikom, ampak tudi trgovcem. Za učinkovitejše varstvo potrošnikov je treba okrepiti tudi kolektivno uveljavljanje pravic potrošnikov.

Preprostejše in bolj razumljive določbe splošnih pogojev

Potrebujemo nove, poštene, digitalni eri prilagojene standarde, ki bodo potrošnikom omogočali, da pri branju povzetka takoj prepoznajo najpomembnejše točke in bolje razumejo pogodbena določila v splošnih pogojih, saj je pomembno, da se zavedajo in razumejo, s čim se s podpisom (ali klikom) strinjajo ter k čemu se zavezujejo. Praksa gre v drugo smer, splošni pogoji postajajo vse daljši, bolj zapleteni in nepregledni, zato številni potrošniki sklepajo pogodbe, ne da bi bili seznanjeni z njihovo vsebino.

Kaj lahko stori EU?

• Poenostavi mehanizme izvensodnega reševanja sporov, ki so alternativa sodnim postopkom. Obvezni naj bodo za podjetja, potrošnikom pa preprosto dostopni.
• Uzakoni obvezo podjetij, da potrošnikom zagotovijo razumljiv povzetek najpomembnejših pogojev v preprosto dostopni obliki.
• Zagotovi ustrezne pristojnosti nadzornim organom na nacionalni ravni in na ravni EU za učinkovito spopadanje s težavami in ukrepanje zoper kršitelje.

4. Za izdelke brez nevarnih in neželenih kemikalij

Zmanjšati je treba količino škodljivih snovi v živilih in materialih v stiku z živili (embalaža za živila, posoda in pribor za živila), kot so mehčalci v plastenkah za pijačo, mineralno olje v čokoladi, formaldehid v skodelicah za kavo in čaj. Potrošniki so prepogosto izpostavljeni škodljivim snovem in potencialno nevarnim kemikalijam. Tu gre tudi za nove sestavine, za katere se pozneje izkaže, da so slabe. Te kemikalije so lahko tudi v kozmetiki, tekstilu, že omenjenih kuhinjskih pripomočkih ter v igračah in izdelkih za otroke.

Kaj lahko stori EU?

• Sprejme zakonodajo, ki bo določila standarde varnosti materialov v embalaži za živila in kuhinjskih pripomočkih, varnih v vseh predvidenih pogojih uporabe in tudi pri ponovni uporabi, ter hkrati zagotovila pogoje za obveščanje potrošnikov o varni rabi in odlaganju te skupine izdelkov.
• Od držav članic zahteva več koordiniranega kontrolnega vzorčenja skupin izdelkov za preverjanje izvajanja zakonodaje o kemijski varnosti izdelkov in za to zagotovi finančna sredstva.
• Uvede obvezno označevanje potencialno nevarnih in neželenih kemikalij v tekstilu ob nakupu (obesni listek, spletna stran).
• Postopno odpravi vse hormonske motilce (prepoznane in domnevne) iz izdelkov za potrošnike.
• Prepove »večne kemikalije«. Uveljavi previdnostni pristop glede nevarnih kemikalij, še preden te postanejo splošno razširjene v izdelkih za potrošnike.
• Poskrbi, da bo digitalno označevanje le dopolnjevalo, ne pa nadomestilo informacije o izdelkih. Pametni telefoni, aplikacije ali elektronske oznake so koristne, vendar ne morejo nadomestiti sporočanja bistvenih informacij o izdelku ob nakupu.

5. Za zagotovilo o varnosti novih tehnologij

Uporaba umetne inteligence (UI) in drugih razvijajočih se tehnologij je vse bolj pogosta in lahko v nekaj letih postane stalnica v življenju običajnega potrošnika. Po eni strani se svet z vzponom generativne UI tako bliskovito spreminja, da potrošnik težko sledi, kje vse in na kakšen način se ta tehnologija uporablja. Hkrati pa koncentracija moči v rokah velikih podjetij, ki imajo lahko monopol nad lastništvom podatkov in modeli UI, vzbuja skrb glede konkurence.

Poleg tega imajo podjetja, ki nadzorujejo to tehnologijo, veliko moč pri določanju, kdo ima dostop do nje in kako jo lahko uporablja. Da bi izkoristili priložnosti, ki jih ponuja UI, hkrati pa se izognili morebitnim tveganjem, je nujno odgovorno in etično ravnanje. Spodbujati je treba konkurenčnost, vzpostaviti etične smernice za uporabo UI in izobraževati uporabnike o varni in odgovorni uporabi te tehnologije.

Potrošniku je treba zagotoviti možnost izbire uporabe tovrstnih orodij, ob tem pa ga je treba ustrezno zaščititi, zagotoviti verodostojnost informacij ter določiti odgovornost v primeru, ko gre kaj narobe.

Kaj lahko stori EU?

• Zagotovi potrošnikom visoko raven zaščite ter učinkovito obravnavo škod in tveganj, ki jih povzroča sodobna tehnologija.
• Akt o umetni inteligenci na primer premalo obravnava določene sisteme umetne inteligence, s katerimi potrošniki prihajajo v stik. Gre za hitro razvijajoče se področje in treba je zagotoviti, da se bo zakonodaja primerno in ažurno odzivala na nastale spremembe.

6. Za stabilno in zaupanja vredno finančno okolje (v katerem samozavestno plačujemo, varčujemo, vlagamo in si izposojamo denar)

Potrošnikom mora biti zagotovljeno zaupanja vredno in varno finančno okolje, v katerem poslujejo – tako pri odločitvah o plačevanju, varčevanju, vlaganju in najemanju posojila kot tudi pri odločitvah o zavarovanju.

V številnih državah EU svetovalci, ki so po navadi nagrajeni s prodajnimi spodbudami, usmerjajo potrošnike k preveč zapletenim, za povprečnega potrošnika neprimernim in dragim naložbam.

Vzporedno digitalizacija družbe vedno bolj omejuje uporabo gotovine na mnogih mestih, čeprav potrošniki (pa tudi trgovci) v Sloveniji gotovino še vedno dojemajo kot najbolj učinkovit, preprost in varen način plačila. Ob tem pa vseskozi naraščajo stroški poslovanja z bankami. Hkrati so evropski potrošniki pri čezmejnih plačilih pogosto odvisni od peščice neevropskih ponudnikov plačil, kot so PayPal, Visa in Mastercard.

Zaščita bančnih računov pred kibernetskim kriminalom. Potrošniki so vse bolj izpostavljeni tveganju za kibernetske napade na svoje bančne račune. Teoretično sedanja pravila potrošnike ščitijo pred tovrstnimi napadi, na primer z močno avtentikacijo, vendar se v praksi izkaže, da se bančni ponudniki pogosto izognejo svojim obveznostim in potrošnike pustijo na cedilu. Za boljšo zaščito bančnih računov je potrebna učinkovita ureditev odgovornosti, kar bi banke spodbudilo, da bi učinkoviteje preprečile neodobrena plačila.

Kaj lahko stori EU?

• Prepove spodbude za finančne svetovalce in prepove provizije pri finančnem svetovanju. Nasveti morajo biti razumljivi in oblikovani za potrebe potrošnikov. Hkrati lahko prepove izplačevanje provizij za svetovanje o naložbenih produktih za male vlagatelje in jih z močnejšimi omejitvami pri prodaji obvaruje pred zapletenimi finančnimi produkti.
• Zahteva vzpostavitev neodvisnih institucij, financiranih s strani držav članic, ki bodo potrošnikom nudile objektivne informacije in prepotrebno pomoč pri finančnih odločitvah ter v odnosih s finančnimi institucijami.
• Vpelje neodvisno in objektivno finančno opismenjevanje v vsako državo članico, tako prek šolskih programov kot tudi prek nacionalnih programov finančnega ozaveščanja starejših in ranljivih skupin.
• Oblikuje spodbuden sistem za zelene naložbe. Hkrati mora vzpostaviti učinkovit in strog nadzor na področju trajnostnih naložb, vključno s sankcijami za kršitelje.
• Spremeni direktivo o plačilnih računih in tako prepreči previsoke stroške za osnovne račune.
• Si prizadeva za uvedbo vseevropskih plačilnih rešitev, hkrati pa podpira zagotavljanje plačilnih metod, ki ustrezajo navadam in potrebam potrošnikov, torej tudi gotovine.
• Digitalni evro in vseevropske plačilne rešitve naj omogočijo cenejša in bolj vključujoča čezmejna plačila. Digitalni evro mora biti za uporabnike brezplačen in oblikovan tako, da varuje zasebnost in spodbuja vključevanje v digitalne storitve.
• Onemogoči bankam in drugim ponudnikom plačilnih storitev, da bi izgube zaradi kibernetskih napadov prenesli na potrošnike.

7. Za Evropo brez zelenega zavajanja

Potrošniki potrebujejo zaupanja vredne, jasne in zanesljive informacije o okoljskem odtisu izdelkov, o njihovi vzdržljivosti in učinkovitosti popravila. Neutemeljene zelene trditve se pojavljajo v povezavi s številnimi izdelki in storitvami, kar je pripeljalo do tega, da kar 61 odstotkov potrošnikov v EU težko ugotovi, kateri izdelek je res bolj trajnosten. Želimo, da potrošniki zaupajo zelenim trditvam in da je tisto, kar je označeno kot »trajnostno«, res bolj trajnostno.

V tem kontekstu je zato pomembno, da so v načrtovanem digitalnem potnem listu za izdelke vključene tudi informacije o rezervnih delih in popravljivosti posameznih delov.

Kaj lahko stori EU?

• Prepove uporabo zavajajočih trditev o ogljični nevtralnosti in zagotovi, da se bodo na izdelkih pojavljale le utemeljene in predhodno odobrene okoljske trditve.
• Pomaga potrošnikom pri razumevanju, kaj je resnično trajnostno, tudi s spodbujanjem in promocijo okoljske marjetice, znaka EU za okolje.
• Prepreči zeleno pretiravanje pri ponujanju storitev, denimo na finančnem področju.
• Čim prej razvije osnovo za prve digitalne potne liste za izdelke z zanesljivimi, razumljivimi in izčrpnimi informacijami za potrošnike. Tega področja nikakor ne sme prepustiti samo industriji.

8. Za bolj trajnostno mobilnost s pravimi informacijami

Trenutni sistem mobilnosti je večinoma neučinkovit, drag, škodljiv za podnebje in javno zdravje. Informacije o okoljskem odtisu so pristranske, saj dajejo odpustke pri masi avtomobila in pogonski tehnologiji. Zaradi različnih subvencij je skoraj nemogoče primerjati resnične (okoljske) stroške različnih načinov prevoza, sistem javnega prevoza je v številnih državah, tudi v Sloveniji, nekonkurenčen, zato številni potrošniki niti nimajo ustrezne alternative najmanj učinkovitemu osebnemu prevozu.

Odločitev za bolj trajnostno mobilnost bi morala postati najbolj ugodna, potrošnikom pa bi morale biti dostopne zaupanja vredne informacije o okoljskem odtisu avtomobilov, ki so odvisne zgolj od absolutnih vrednosti izpustov, ne glede na vrsto pogona, in ne tudi od mase avtomobila. Postaviti je treba bolj ambiciozne cilje za povečanje učinkovitosti električnih avtomobilov.

Kaj lahko stori EU?

• Postavi strateško osnovo za razvoj učinkovitega javnega prevoza med državami članicami EU. Hitre železniške povezave bi morale nadomestiti letalski promet na krajših razdaljah (do 1000 km).
• Poskrbi, da se na pošten in pregleden način uveljavi načelo »onesnaževalec plača« ter postopno opusti subvencije za prevoz na fosilna goriva.
• Sprejme ambiciozne cilje glede učinkovitosti električnih avtomobilov. Na trgu bi se moralo pojaviti več manjših, lažjih in varčnejših vozil, s čimer bi zmanjšali porabo energije in posledično znižali stroške uporabe za potrošnike.
• Pri ocenjevanju okoljskega odtisa avtomobilov je treba upoštevati njihov celoten življenjski cikel – od pridobivanja surovin do njihove reciklaže in odlaganja.
• Informacije o porabi energije morajo biti podane v absolutnem smislu, brez relativiziranja z drugimi parametri, kot je masa vozila.

Vse navedeno bo potrošnikom resnično koristilo šele takrat, ko bodo EU in nacionalne vlade poskrbele za učinkovito izvajanje obstoječe in prihodnje evropske in nacionalne zakonodaje. Pomanjkljivo izvajanje predpisov je namreč vedno bolj skrb vzbujajoče, in to na številnih področjih – od pravic potrošnikov do varstva osebnih podatkov in zagotavljanja konkurenčnih trgov. Za vse našteto potrebujemo centralizirano strukturo, ki bo zagotavljala čezmejni nadzor, učinkovito sodelovanje nadzornih organov in dodatne vire, finančne in kadrovske. Pomembno je namreč, da smo potrošniki zaščiteni tudi v resnici, ne le na papirju.