Skoraj natančno 10 let po tem, ko je Evropska komisija operaterjem prvič določila najvišjo ceno klicev, ki jo lahko zaračunajo državljanom Evropske unije med njihovim gostovanjem v drugi državi članici, bomo letošnjega 15. junija prestopili novo poglavje v razumevanju združene EU: za uporabo mobilnih storitev v drugih državah EU ne bomo plačevali nič več kot v domačem omrežju.
Sanjsko? Res je, a sanje se le redko prelevijo v resničnost, zato ta dobra novica skriva tudi nekaj posebnosti, če že ne pasti. Katere, vam razlagamo v petih točkah.
Preberite članek iz revije ZPStest: več informacij in podatkov, tudi o ceni storitev med gostovanjem v določenih državah |
1. Veljavnost: EU, EGP, ne pa celotna Evropa!
Že odkar velja regulativa, ki določa najvišje cene storitev mobilne telefonije med gostovanjem, jo morajo spoštovati vse države Evropske unije, a tudi tri države evropskega gospodarskega prostora (EGP): Islandija, Liechtenstein in Norveška. Regulativa pa ne zadeva ostalih evropskih držav, kjer se cene še naprej oblikujejo prosto in so deloma celo na enaki ravni kot pred desetimi leti.
Med potovanjem po Evropi bodite zato še naprej pozorni, kar posebej velja za miniaturne državice, vpete med države članice, kot so Andora, Monako in San Marino, regulativa ne velja za Švico ter seveda številne balkanske države (Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Kosovo, Makedonija in Srbija). In kaj to pomeni v praksi?
V omenjenih, izvzetih državah boste za minuto klica plačali vse do 3,6 evra, za poslani SMS lahko celo več kot 3 evre, za prenesen 1 MB podatkov pa tudi neverjetnih 24 evrov – kar preračunano v gigabajte, o katerih se pogovarjamo v sodobnem telekomunikacijskem svetu, pomeni več kot 25.000 evrov za GB! Še višje cene ostajajo med gostovanjem v omrežjih, ki jih zagotavljajo ladijski ali letalski prevozniki (pa čeprav znotraj EU), saj pri njih komunikacija poteka preko satelitskih omrežij.
2. Omejitve: če ste preveč v tujini ali pa imate prepoceni paket
Evropska komisija je bila zelo zavzeta glede postopnega ukinjanja stroškov gostovanja, kar pa operaterjem ni bilo nujno po godu. Še posebej so se obregnili ob `nevarnost´, ki jo v teoriji lahko povzroči odprti trg: možnost prehoda naročnikov iz ene države k operaterju v drugi državi.
Resnici na ljubo bi ekonomska teorija lahko povzročila, da bi se nižje cene v nekaterih državah s tem povišale, vprašanje pa je, ali bi se cene v dragih državah res znižale. No, kakor koli: v novi regulativi je zapisana izjema, ki jo operater lahko uporabi – ni pa nujno. Pravijo ji načelo pravične uporabe, v praksi pa pomeni, da bo operater od uporabnika pred sklenitvijo pogodbe lahko zahteval dokazilo o trajni povezavi z državo, v kateri želi skleniti pogodbo.
Poleg tega so operaterjem dali možnost, da uporabnikom, ki v štirih mesecih več kot polovico časa preživijo v tujini, hkrati pa tam porabijo več kot polovico svojih mobilnih storitev, po opozorilu in 14-dnevnem pritožbenem roku storitve v tujini začnejo zaračunavati, a ne več, kot je njihova veleprodajna cena.
Druga omejitev bo zagotovo prizadela bistveno več potrošnikov, povezana pa je s sorazmerno visoko določeno veleprodajno ceno prenosa podatkov, ki dosega 7,7 evra (brez DDV) za 1 GB. (Kako je stvar relativna, dokazuje cena, ki jo lahko plačate za 1 GB izven EU – več kot 25.000 evrov).
Ker so domače cene v marsikateri državi (tudi Sloveniji) precej nižje, kar bi lahko vplivalo na finančno vzdržljivost predvsem manjših operaterjev, so v uredbo zapisali, da operater lahko omeji količino prenesenih podatkov v EU, če imajo uporabniki določenega paketa neomejen prenos podatkov ali pa je cena za podatke nižja od 3,85 € za GB (brez DDV).
V praksi to pomeni, da bi v paketu, ki vsebuje 20 GB podatkov in z DDV stane 10 evrov, operater lahko omejil porabo podatkov v EU na najmanj 2,13 GB. Ta količina se bo z zniževanjem veleprodajne cene zviševala do 6,55 GB v letu 2022. Na drugi strani bo, denimo, lahko uporabnik, ki za paket s 3 GB plačuje 20 evrov na mesec, celotno količino porabil tudi v tujini že letos.
3. Natančen podatek ima vaš operater in vam ga bo moral vedno sporočiti
Operaterji se novega evropskega pravila lotevajo na nadvse različne načine. Večina se bo oziroma se je odločila za omejitve prenosa podatkov, ki jih dovoljuje Komisija, pri čemer vas opozarjamo, da kakršne koli akcijske ponudbo to količino samo znižujejo. Velja namreč cena, ki jo za paket plačujete v mesecu, ko gostujete.
Vsekakor pa boste najbolj natančen podatek o tem, kakšne omejitve (oziroma, ali sploh) ima vaš naročniški paket, dobili pri operaterju, ki vas bo moral o njih obvestiti ob vsakem preklopu v tuje omrežje. Seveda je povsem vseeno, pri katerem operaterju gostujete, bodite pa pozorni na morebitne posebne akcije, saj se domači operater lahko odloči za ponudbo dodatnih paketov, ki so izvzeti iz evropske regulative (in so lahko, denimo, vezani le na določene operaterje ali države) – a mora to pregledno in jasno označiti.
4. Kaj pa drugod po svetu?
Seveda evropska regulativa ne seže v cenovno politiko operaterjev, ko uporabniki gostujejo izven Evrope. Vseeno pa morajo operaterji, ki delujejo v EU, uporabnikom privzeto omejiti strošek gostovanja na 61 evrov (z DDV).
A pozor: omejitev velja le za prenos podatkov, ne pa tudi za klice ali poslana sporočila. O omejitvi vas mora operater obvestiti s sporočilom ko se prijavite v omrežje države, v kateri gostujete, a velja, da omejitev obstaja, tudi če ne dobite njegovega sporočila.
5. Cena klicev iz domačega omrežja v tujino ni regulirana!
Še pred nekaj leti smo prebivalce obmejnih krajev opozarjali, naj v telefonu fiksno nastavijo svojega, slovenskega operaterja, da ne bodo po nepotrebnem plačevali stroškov gostovanja, če bi se telefon povezal z omrežjem operaterja iz sosednje države.
Odkar so se cene gostovanja v EU znižale, ta težava ni bila več tako pereča, po 15. juniju pa bomo lahko celo priporočali, da se potrošniki, ki živijo ob meji, vsaj v nekaterih primerih povežejo z omrežjem – tujega operaterja. Evropska regulativa namreč ne posega v cene klicev iz domače države v druge države EU, zato moramo za tovrstne klice plačevati kar zasoljeno ceno (tudi do 49 centov na minuto).
Večina operaterjev zaračunava tudi za pošiljanje kratkih sporočil. Izjemno neprijazno cenovno politiko na tem področju ima T-2: cena klica iz Slovenije v tujino (tudi v Evropsko unijo) je namreč odvisna od operaterja, pri katerem je klicani. Za potrošnika je to popolnoma nepregledno zaračunavanje, saj je praktično nemogoče, da bi vedel za ta podatek.
Tako lahko uporabnik pri T-2 za minuto pogovora plača le nekaj centov, če sogovornika pokliče na fiksni telefon, ali pa skoraj pol evra, če ga pokliče na mobilnik.
Smo zadovoljni – a prostora za izboljšave je še dovolj …
Evropska komisija je torej dosegla veliko zmago pri promociji enotnega trga. A to ne pomeni, da smo lahko kar takoj povsem zadovoljni. Čeprav ne gre samo za evropski problem, se bo zagotovo treba posvetiti že skoraj oderuškim tarifam, ki jih moramo plačevati med gostovanjem ne samo drugod po svetu, pač pa tudi znotraj Evrope kot celine.
Prav tako na enotnem telekomunikacijskem trgu še naprej ostaja madež v obliki precej visokih cen klicev iz domačega omrežja v druge države EU. Več kot dovolj dela za zakonodajalce in tudi za potrošniške organizacije, ki smo pri sprejemanju regulative o gostovanju dejavno sodelovale tako v domačem okolju kot tudi v Bruslju prek Evropske potrošniške organizacije BEUC.