Dosegljivost alternativnih pogonov in mobilnosti: Priložnosti je vse več

23. november 2018

Raziskave potrjujejo, da so avtomobili z alternativnimi pogoni skozi celotno življenjsko dobo stroškovno že primerljivi z dizelskim ali bencinskim pogonom. Veliko prostora za izboljšave pa je na področju dobavljivosti, saj ponudniki električnih vozil ne porivajo ravno v ospredje. Razširjenost določenega pogona se namreč ne kaže samo v njegovi omejeni dobavljivosti, temveč tudi v višji ceni. Raziskava organizacije Element Energy, ki so jo izvedli za Evropsko potrošniško organizacijo (BEUC), je pokazala, da je cena vozil v segmentih, kjer je na voljo malo modelov, za skoraj 2000 evrov višja, kot bi bila, če bi bilo izbire več. Analiza pa je tudi pokazala, da je strošek avtomobila z alternativnim pogonom v Evropi že danes zelo konkurenčen. To je v Sloveniji to še bolj aktualno, saj ima vsak kupec ob razmeroma visoki subvenciji (7500 EUR za električni avtomobil in 4500 EUR za priključni hibrid) možnost najetja posojila pri Eko skladu po izjemno nizki fiksni obrestni meri (1,3-odstotni).

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

A za spremembo v stanju na cestah bo potreben premik tudi v glavah potrošnikov – ob zdajšnjem številu avtomobilov (precej verjetno jih bo še več) bomo stali v kolonah tudi z električnim motorjem. To seveda ni najboljši obet za prihodnost osebnega prometa, zato smo v tokratno analizo vključili tudi stroške alternativ lastništvu avtomobila. Največ možnosti za drugačen tip mobilnosti imajo prebivalci večjih mest, tudi slovenskih, kjer bi bila za večino najboljša alternativa mobilnost kot storitev.

Preverite preračun stroškov za avtomobil pri različnih pogobih in preberite več o raziskavi

417 običajnih in 45 elektrificiranih avtomobilov
Ob koncu lanskega leta je bilo v Evropi naprodaj 19 popolnoma električnih avtomobilov in 26 priključnih hibridov (večinoma s kombinacijo bencinskega in električnega motorja).

"Za primerjavo povejmo, da je bilo avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem 417, kar je devetkrat več. Poleg tega so avtomobili z alternativnim pogonom večinoma novi modeli, kar pomeni, da je vstop na trg zanje še težji, kot če bi bili zgolj ena od izvedenk obstoječih najbolj priljubljenih avtomobilov," je povedal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodal: "Napredek je vseeno viden – leta 2010 so bili na voljo le trije električni avtomobili in nobenega priključnega hibrida, po napovedih naj bi do leta 2020 izbirali med vsaj 41 električnimi avtomobili in ravno toliko priključnimi hibridi."

Kaj nam prodajajo?
Potrošnik bi v avtomobilskih salonih lahko hitro dobili občutek, da nam alternativnih pogonov niti ne želijo prodati.

Tudi pri znamkah, kjer prodajajo električne avtomobile, ti niso postavljeni v ospredje, raziskava je celo pokazala, da prodajalci potencialne kupce (pre)radi preusmerijo na klasične pogone. Eden od razlogov je lahko povezan z omejenim poznavanjem električnih avtomobilov, prav tako bi si posamezne znamke lahko prizadevale, da ne izgubljajo kupcev klasičnih pogonov, ker ti pač zahtevajo več vzdrževanja, k temu je treba prišteti še višjo maržo, ki jo prodajalci dobijo za dizelsko in bencinsko gnane avtomobile,

opozarja Boštjan Okorn.

Kaj pa alternativna mobilnost?
Alternative obstajajo, niso pa vse za vsakogar. "V analizi smo preverili uporabo taksijev in drugih storitev prevoza z voznikom ter mobilnost kot storitev, denimo sistem souporabe vozil, nekoliko pa smo pogledali tudi v prihodnost, ko naj bi bila na voljo samodejna vozila, pri katerih smo preverili dva scenarija: da si takšno vozilo lastimo ali pa ga zgolj uporabljamo kot sodobni taksi.

Pokazalo se je, da imajo največ možnosti za drugačen tip mobilnosti imajo prebivalci večjih mest, tudi slovenskih, kjer bi bila za večino najboljša alternativa mobilnost kot storitev. Splača se namreč do približno 8000 prevoženih kilometrov na leto, medtem ko je za vse, ki z avtomobilom prevozijo manj kot 3500 kilometrov na leto, stroškovno najbolj primerna rešitev taksi," kar je po besedah Boštjana Okorna razvidno tudi iz grafičnega prikaza stroškov.

Glede na rezultate raziskave je lastni avtomobil stroškovno najbolj učinkovita rešitev, če z njim na leto prevozimo okrog 15.000 kilometrov, a zgolj, dokler se ne bodo pojavili (električni) samodejni taksiji. Ti bodo imeli manj praznih voženj kot običajni, prav tako ne bo stroška za plačo taksista, zato bo strošek za lastnike nižji, pričakujemo lahko bolj ugodne tarife za uporabnike.