Avtomati s hrano in pijačo na slovenskih fakultetah pod drobnogledom

22. marec 2016

Zdrava izbira prej izjema kot pravilo!

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Zdrave prehranjevalne navade podpirajo naše zdravje in so pomembne v vsakem življenjskem obdobju posameznika. Pa vendar je zaradi vse hitrejšega načina življenja zdrava prehrana poseben izziv tudi študentom, ki v stisku s časom za hiter obrok poskrbijo tudi z obiskom avtomata s hrano oz. pijačo na svoji fakulteti. In kakšna je ponudba?

Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj z Mladinsko zvezo Brez izgovora v okviru programa`Študent veš kaj ješ?´, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, preverila ponudbo v 100ih avtomatih na slovenskih fakultetah. Tržni pregled je razkril, da je izbira pestra, vendar je ponudba bolj zdravih živil, ki si jih sicer študentje želijo, kar je razkrila tudi anketa med študenti, bolj izjema kot pravilo - avtomati so napolnjeni predvsem z živili, ki vsebujejo veliko sladkorja, soli in tudi maščobe. Več kot 50 % predstavljajo tekočine (najpogosteje različne (ne) gazirane pijače, voda z okusom, kole in ledeni čaj), z dobrimi 30 % sledijo sladki prigrizki…, povsem na dnu, z 0,2 % pa so sadje in zelenjava.

Nihče ne pričakuje, da v avtomatih ne bo več sladkih pijač ter slanih in sladkih prigrizkov, a naj bo njihov delež manjši, možnost izbire bolj zdravih živil pa večja.

Na vseh štirih univerzah v Sloveniji (Univerzi na Primorskem, v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici) smo v 14 različnih krajih, na 48 različnih lokacijah obiskali vseh 59 fakultet. Na fakultetah smo poiskali `otoke´ z avtomati in popisali hrano in pijačo v 100 avtomatih. Popisali smo kar 3.281 vzorcev. Prehranski profil številnih živil že lahko najdete na www.veskajjes.si.

Namesto `praznih kalorij´ si študentje želijo več zdravih izbir
V odgovoru, delež katerih živil bi študentje želeli v avtomatih povečati, so bili na prvih mestih sadje, sveže solate, smutiji, suho sadje, oreški in primerno kakovostni sendviči. Pod izbiro drugo pa so najpogosteje zapisali, da želijo tudi ponudbo živil, ki so primerna za vegetarijance in vegane.

"Rezultati ankete, ki smo jo izvajali med študenti univerz v Sloveniji, so pokazali, da študenti avtomate uporabljajo razmeroma pogosto, hkrati pa so s ponudbo hrane in pijače le deloma zadovoljni – tretjina študentov je z njo zadovoljna, približno isti delež pa je zadovoljen le s ponudbo pijače. Udeleženci najpogosteje posegajo po pijačah in po sladkih prigrizkih, vendar pa je bilo iz odgovorov razbrati, da si želijo bolj zdravih alternativ (npr. sadje, sveže solate) ter večjo izbiro izdelkov prilagojenih posameznim prehranskim skupinam – veganskih, vegeterijanskih, brezglutenskih in da bi v avtomatih kupovali pogosteje, če bi bila ponudba primernejša," je poudarila Daša Kokole iz Mladinske zveze Brez izgovora in dodala:

Vsekakor se zavedamo, da so v avtomatih določene omejitve glede tipa izdelkov, ki so lahko na voljo, vendar pa glede na to, da študenti pogosto na fakulteti preživljajo cele dneve in je prehranjevanje iz avtomatov njihova edina možnost, pozivamo k temu, da se v avtomatih poveča delež bolj zdravih prigrizkov.

Desetina kupuje dnevno
Glavnina anketiranih študentov, tri četrtine je bilo žensk, kupuje hrano in pijačo na avtomatih nekajkrat na teden oz. nekajkrat na mesec, dobra desetina pa to možnost izkoristi vsak dan. Dobra tretjina, 39 %, porabi do 2 evra tedensko za nakupe na avtomatu, 16 % pa za tovrstne nakupe nameni 2 do 5 evrov tedensko.

Dražje kot v trgovini
V anketi je kar 75 % anketirancev odgovorilo, da so živila v avtomatih dražja kot v trgovini. Cene v avtomatih so pričakovano večje kot v trgovinah, pri nekaterih izdelkih sicer »le« 10 %, pri drugih, še posebej pri pijačah, pa so lahko razlike še večje. Presenetile so nas predvsem očitno velike razlike med cenami enakih izdelkov v avtomatih na različnih fakultetah. Če bi v trgovini za vodo ošteli 0,35 evra, boste na eni fakulteti odšteli 0,50 evra, na drugi pa celo 0,75 evra.

Je za `zdravo izbiro´ še prezgodaj?!
Študentje poudarjajo, da si želijo več izdelkov z zdravim prehranskim profilom. A izkušnje ponudnikov so drugačne. Največja ponudnika izdelkov v avtomatih s hrano in pijačo poudarjata, da odziv študentov na možnost nakupa `bolj zdravih´ živil ni bil vedno pozitiven, izdelki so ostajali in so jih morali zavreči. Lahko razloge za to iščemo tudi v višji ceni izdelkov v avtomatih, v pogosto slabši kakovosti sendvičev in tudi v dejstvu, da študentje tovrstnih živil morebiti niso navajeni kupovati v avtomatih?

S povprečnim sendvičem študent zaužije 60 % še varnega vnosa maščobe in 80 % še varnega vnosa soli
Pa so sendviči res tako slabe kakovosti, kot v anketi pravijo študentje? "V vseh avtomatih smo našli 31 različnih sendvičev, večina (76,7 %) je bila polnjenih z različnimi mesninami (šunka, pršut, vratovina, piščančje prsi ...), tudi s paniranim mesom. Le 13,3 % sendvičev je bilo polnjenih s tunino, delež vegetarijanskih sendvičev je bil še manjši (10 %). Označbe so pokazale, da lahko sendviči, predvsem tisti z mesninami, vsebujejo poleg upravičenih konzervansov tudi barvila, sladila in ojačevalce arome.

Povprečen sendvič je težak 200 gramov, vsebuje 550 kcal (2.300 kJ), 20 gramov maščobe in 4 grame soli. Povedano drugače: študent, ki je zmerno telesno dejaven, z enim sendvičem vnese v telo okoli 20 % dnevnih energijskih potreb, dobrih 60 % še varnega vnosa maščobe in 80 % še varnega vnosa soli. Študentje imajo torej prav, da bi morali ponudbo sendvičev korenito spremeniti

izpostavljamo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Zdrava prehrana je pomembna v vseh življenjskih obdobjih

Zdrave prehranjevalne navade podpirajo naše zdravje in so pomembne v vsakem obdobju našega življenja. Zaradi vse hitrejšega načina življenja je zdrava prehrana poseben izziv tudi študentom, da v obilici ponudbe, bodisi subvencionirane študentske prehrane bodisi druge ponudbe, izberejo najboljše za njihovo zdravje in uspešen študij.

je predstavila pomen tovrstnih programom oz. projektov dr. Katja Povhe Jemec z Ministrstva za zdravje RS in dodala "V lanskem letu je bil sprejet Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 - 2025, s ciljem izboljšati tudi subvencionirano študentsko prehrano in prispevati k siceršnjemu boljšemu prehranjevanju in redni telesni dejavnosti študentov. Projekt `Študent veš kaj ješ?´, ki ga izvaja ZPS skupaj z mladimi, je torej izvedbena aktivnost nacionalnega programa s ciljem izboljšanja ponudbe živil v prodajnih avtomatih izobraževalnih ustanov, kjer se študenti zadržujejo večji del dneva. Zavedamo se namreč, da je dostopnost zdravju koristnih živil neposredno povezana s poseganjem in njihovim uživanjem ter s tem vodi k boljšemu zdravju." 

Spletna stran Veš, kaj ješ v sveži preobleki in novo vsebino, namenjeno mladim
Letos so na ZPS temeljito prenovili tudi spletno stran www.veskajjes.si. "Ne samo, da je bolj svežega videza, stran se odziva tudi na različne naprave, s katerimi obiskovalci dostopajo do nje. Dopolnjevanje vsebine pa je seveda nikoli zaključena zgodba. Posebej za mlade smo oblikovali vsebinski sklop `Mladi´, kjer objavljamo za to skupino aktualne informacije. Za vse, ki jih zanima prehranski profil živil in pijač, je na voljo več kot 1200 vnosov. Obiskovalce vabimo, da na stran vnesejo tudi `svoja´živila, ki jih v naši bazi še ni. Še vedno je aktualna tudi naša brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, na svoje mobilne naprave si jo je naložilo že več kot 25.000 uporabnikov," je še dodala Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Oglejte si predstavitve z današnje novinarske konference