Ali je trgovinska politika EU združljiva z zelenim dogovorom?
15. marec 2024

Na dogodku z naslovom Ali je trgovinska politika EU združljiva z zelenim dogovorom?, ki so ga v Hiši Evropske unije danes, 15. marca 2024, organizirali Zveza potrošnikov Slovenije, Evropska potrošniška organizacija BEUC in Pisarna evropskega parlamenta v Sloveniji, so predstavili ugotovitve nedavne raziskave BEUC-a, ki združuje 45 neodvisnih potrošniških organizacij iz 31 držav o povezavah med trgovinsko politiko in zelenim dogovorom ter pojasnili pomembnost trgovinske politike za potrošnike.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Pogajanja in odločanje o vsebini in pravilih mednarodnih sporazumov ne smejo biti prepuščena zgolj pogajalcem, ki si upravičeno želijo poenostavitve in odstranjevanja trgovinskih ovir. Zelo pomembna sta tudi transparentnost in vključevanje deležnikov v procese oblikovanja in usklajevanja mednarodnih sporazumov. Tovrstna praksa se je v preteklosti že vzpostavila tako na ravni EU kot v Sloveniji z ustanavljanjem delovnih oz. posvetovalnih skupin, kar bi veljalo ne le ohraniti, ampak okrepiti.
Izkušnje iz preteklosti kažejo, da je treba pravila, kot so okoljski standardi in presoje vplivov na okolje (imapct assesment), ki veljajo v EU, ustrezno vgraditi tudi pri snovanju novih sporazumov, saj se le na ta način lahko izognemo sporom in odškodninskim zahtevkom ter postavimo temelje za uvoz (bolj) trajnostnih izdelkov iz držav zunaj EU.
Kot je povedala predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin, Zveza potrošnikov Slovenije že več kot 25 let aktivno zastopa interese potrošnikov pri oblikovanju in sprejemanju mednarodnih trgovinskih sporazumov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (konference STO Seattle, Doha, Cancun …). Sprejete odločitve in njihovo izvajanje namreč vplivajo na vsakodnevno izbiro potrošnikov in s tem tudi na njihovo zdravje ter varnost, pa naj gre za hrano, kemikalije ali zdravila.
Klimatske spremembe, ki smo jim priča tudi v Sloveniji, nas opozarjajo, da moramo potrošniki spreminjati svoje nakupovalne navade in upoštevati svoj okoljski odtis. A kot zadnji člen v verigi za prehod na bolj trajnosten življenjski slog potrebujemo preproste, priročne in cenovno dostopne trajnostne izbire.
Da bi ustavili nenehno izčrpavanje naravnih virov, se mora nujno spremeniti način proizvodnje, pridelave hrane in prireje živali. Potrošniško gibanje zato podpira evropski zeleni dogovor, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da problematika trajnosti presega »meje« Evropske unije, kar predpostavlja spoštovanje zahtev zelenega dogovora in trgovinskih politik. Za uskladitev obeh politik bo morala tudi EU ustrezno izboljšati svojo zakonodajo, poskrbeti za njeno izvajanje in izboljšati vsebino trgovinskih sporazumov.
Léa Auffret, svetovalke za mednarodne zadeve pri Evropski potrošniški organizaciji BEUC, je opozorila, da se trgovinski sporazumi po definiciji sklepajo za liberalizacijo mednarodne trgovine in zato sami po sebi v resnici ne morejo prispevati k zmanjšanju trgovine z izdelki, ki so škodljivi za okolje.
Po drugi strani so raziskovalci v nedavni BEUC-ovi raziskavi ugotovili, da pravila, ki jih EU določa za dostop uvoženih izdelkov na trg EU, niso skladna s cilji zelenega prehoda, še posebej ne s strategijo Od vil do vilic, ki pomeni zasuk k bolj rastlinsko usmerjeni prehrani, pa tudi zmanjševanje uvoznih tarif pri uvozu mesa iz tretjih držav.
Raziskava BEUC-a izpostavlja še potencialna tveganja v primeru sporov o podnebno-okoljskih politikah, saj obstaja preveč sivih con pri tolmačenju pravil STO, na kakšen način lahko države urejajo varstvo okolja (npr. morebitni spor glede minimalnih okoljskih zahtev za recikliranje baterij).
EU ima vso pravico zahtevati, da uvoženi proizvodi in hrana izpolnjujejo enaka pravila in standarde, kot veljajo pri proizvodnji hrane proizvajalcev EU, ter da hkrati upoštevajo tudi dobrobit živali.
Na okrogli mizi ki je sovpadal s svetovnim dnevom pravic potrošnikov, so svoje videnje problematike predstavili še:
- Jasmina Bevc Bahar, generalna sekretarka ZPS,
- Tatjana Košir, vodja sektorja za trgovinsko politiko na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport,
- Andrej Gnezda, direktor direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo,
- Živa Kavka Gobbo, predsednica in strokovna sodelavka društva Focus,
- Žiga Malek, okoljski znanstvenik.
Okroglo mizo je vodil novinar Rok Kužel.
Žiga Malek, okoljski znanstvenik, se je obregnil ob način življenja evropskih potrošnikov in povedal, da s svojim načinom življenja živimo prek zmožnosti evropskega okolja za zadovoljitev naših potreb. Evropejci namreč porabimo še dodatnih 60 odstotkov površja in 55 odstotkov vodnih virov zunaj meja EU. Tu gre tako za uvoz surovin, kot so fosilna goriva, les, gnojila, bombaž, kakor tudi za uvoz hrane in krme. Pogosto gre za uvoz z območij z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti ali pa s sušnih območij, kjer s tem posegamo v lokalne vodne vire. Razen odmevnejših primerov, kot so tropski gozdovi in vplivi na ogrožene živalske vrste, se potrošniki tega bolj malo zavedamo. Še posebej, ker smo sočasno zmanjšali okoljske vplive v sami EU in povečali delež gozdov, območij zavarovane narave in podobno. Nismo pa storili veliko na bolj trajnostni potrošnji oz. zmanjševanju le-te, saj velika potrošnja različnih dobrin ne le posega v ekosisteme zunaj EU, ampak tudi slabi položaj kmetov v sami EU.
Tatjana Košir, vodja sektorja za trgovinsko politiko na MGTŠ, je predstavila vlogo, pomen in aktivnosti Republike Slovenije pri sooblikovanju skupne trgovinske politike EU, s poudarkom na trajnostnem razvoju in sporazumih o prosti trgovini, ki jih EU sklepa s tretjimi državami. Kot je povedala, v tem procesu Slovenija na ravni EU aktivno sodeluje, saj je za izvozno usmerjeno gospodarstvo zelo pomembno, da so trgovinski sporazumi učinkoviti, skladni s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in da zagotavljajo gospodarske koristi za podjetja, potrošnike in državljane. Hkrati morajo spodbujati standarde EU na svetovni ravni, kjer se Slovenija zavzema za celovite trgovinske sporazume, z močnim poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju.
Omenila je tudi orodji, kot sta spletna platforma Evropske komisije Access2markets, kjer lahko vse zainteresirane strani (tudi potrošniki) dobijo več podatkov o sporazumih o prosti trgovini EU s tretjimi državami, in Enotna vstopna točka (ang. Single Entry Point), kjer je možno vložiti pritožbe tudi v primeru ugotovljenih neskladnosti na področju trgovine in trajnostnega razvoja. Poleg sodelovanja na ravni EU je poudarila tudi sodelovanje v multilateralnih okvirih (WTO, OECD).
Andrej Gnezda, generalni direktor direktorata za podnebne politike, je izpostavil priporočila z vidika podnebja. Trgovinska politika EU mora prebivalkam in prebivalcem EU zagotoviti možnost trajnostne izbire ter zagotoviti tehnologije, potrebne za podnebno-energetski prehod. Ob tem mora EU več pozornosti nameniti vprašanju trgovine z ogljično ali okoljsko intenzivnejšim blagom, kot sta meso in krma. Nadaljevati mora tudi prizadevanja za reformo sistema reševanja sporov v smeri, da spori glede podnebno-energetskih politik ne bodo ovirali prehoda v podnebno nevtralno družbo.
Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa, društva za sonaraven razvoj, je opozorila, da ima EU dvoličen odnos do zelenega prehoda. Še vedno ga razume kot ozelenitev dosedanjih praks, ki presegajo nosilne zmogljivosti Zemlje, ob podpori praksam, ki omogočajo kršenje človekovih pravic. To se kaže tudi pri sprejemanju direktive o skrbnem pregledu glede trajnostnosti. Ta direktiva predpostavlja odgovornost podjetij za kršitve človekovih pravic in uničevanje okolja v vrednostnih verigah izdelkov, ki so na policah trgovin v EU. Besedilo direktive se v postopku sprejemanja vse bolj šibi, a če si EU res želi zelenega prehoda, mora to storiti tudi s sprejetjem ustreznih zakonodajnih okvirjev.
Jasmina Bevc Bahar, generalna sekretarka ZPS, pa je zaključila, da so trgovinski sporazumi pomembno gonilo trajnostne rasti v EU, saj vsebujejo tudi pravila o trajnostnem razvoju. To ni pomembno le z vidika izdelkov, ki prihajajo na evropske police in omogočajo Evropejcem prehod na bolj trajnosten življenjski slog, ampak to hkrati pomeni podporo državam po vsem svetu pri doseganju trajnostnega razvoja s pomočjo trgovine. Trajnostni vidik sporazumov je nujen tudi v luči perečih klimatskih sprememb. Evropa je celina, ki se najhitreje segreva na svetu, podnebna tveganja pa ogrožajo njeno energetsko in prehransko varnost, infrastrukturo, vodne vire, zdravje ljudi ipd. ZPS zato že vrsto let vključuje trajnostni vidik na vsa področja svojega delovanja, to ji omogočajo tudi evropski projekti. Eden izmed teh je projekt BEATLES. Partnerji si prizadevajo k čim hitrejšemu vedenjskemu premiku k podnebno pametnemu kmetijstvu in k tehnologijam pametnega kmetovanja, ki bo v celoti usklajen z ambicijami strategije Od vil do vilice, strategije za biotsko raznovrstnost ter s skupno kmetijsko politiko na regionalni ravni in ravni EU.
Evropska potrošniška organizacija BEUC bo v imenu svojih članic, tudi Zveze potrošnikov Slovenije, po razpravah, ki potekajo tudi v drugih članicah EU, podala predloge, kako lahko Evropska komisija in Parlament za obdobje 2024–2029 uskladita trgovinsko in trajnostno politiko.
Zveza potrošnikov Slovenije od slovenskih in evropskih pogajalcev pričakuje, da bodo uveljavili trajnostno načelo tudi v mednarodnih pogodbah.
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.