ZPS Portal

Pravijo, da se kultura naroda odraža tudi in predvsem v toaletnih prostorih. Urejenost stranišč oziroma sanitarij ob avtocestah morda ni najboljši način za ugotavljanje, kako čisti smo, saj se mimo njih vozijo najrazličnejši ljudje. Kljub vsemu pa prav čistoča ob avtocestah pove veliko o ljudeh, ki živijo na nekem območju. Vreme nam jo je v začetku junija zagodlo in zato nismo mogli opraviti pregleda letnih bazenov, saj so bili večinoma še zaprti. Zato smo se odločili, da preverimo, kako čiste so sanitarije ob slovenskih avtocestah. Obiskali smo jih več kot 60.

Članek objavljamo v številki (7-8/2011) revije za potrošnike VIP.

Restavracije, bencinski servisi, DARS
Sanitarije pri DARSU najbolj zanemarjene
Najslabše ob Italijanski meji
Ženske sanitarije za odtenek boljše
"Don't work!"
Sanitarije za invalide večinoma zaklenjene
Najslabše poskrbljeno za majhne otroke
Polni zabojniki
Nova postajališča - korak naprej
Peljite se mimo!

Restavracije, bencinski servisi, DARS
Načeloma bi lahko sanitarije, ki so na voljo popotnikom na avtocestnih počivališčih, razdelili na tri dele. Prve so v restavracijah, druge v prostorih bencinskih servisov, tretje pa bi le težko poimenovali sanitarije, prej latrine, saj gre za montažne objekte na počivališčih, kjer ni bencinskih servisov. Podobno različni so tudi vzdrževalci: za sanitarije v restavracijah in bencinskih servisih skrbijo njihovi najemniki, latrine pa so skrb Darsovih vzdrževalcev.

Sanitarije pri DARSU najbolj zanemarjene
In prav te sanitarije so večinoma najbolj zanemarjene. No, morda beseda ni prava, saj bi težko rekli, da smo se s studom obrnili, še preden smo vstopili vanje. A dejstvo je, da v njih ni straniščnih školjk, če pa so že (Risnik, Lipce), potem pa so brez sednih desk. V večini tudi ni bilo toaletnega papirja(!) in metlice s stojalom, v več kot polovici latrin smo zaznali neprijeten vonj, v nobeni ni predprostora z umivalniki (nadomešča jih zunanja pipa, seveda brez mila). Počivališči Risnik in Lipce (na obeh straneh avtoceste) izstopata tudi po tem, da imajo vgrajen domiseln samodejni sistem – roke si najprej namilimo, nato priteče voda, kasneje pa se vključi sušilnik. Delno lahko priporočamo le postanek na počivališču Lipce, a le čez dan, saj ponoči sanitarije niso razsvetljene.

Najslabše ob Italijanski meji
Na drugih počivališčih je stanje dovolj dobro za oceno "povprečno", kar pa seveda pomeni, da nekatera glede čistoče, po opremljenosti in splošnem videzu izstopajo, in sicer v negativni smislu. Na splošno so najslabše sanitarije ob italijanski meji (v Vrtojbi in na Fernetičih) in tik pred mejo s Hrvaško (Mokrice), nekaj slabših točk pa smo našli tudi v notranjosti Slovenije, pri čemer po čistoči nekoliko pozitivno izstopa Gorenjska, negativno pa Dolenjska in Primorska. V šestih sanitarijah smo se morali prijeti za nos (Mokrice v obeh smereh, Vrtojba v smeri proti italijanski meji, Risnik, Lormanje v smeri proti Ljubljani in Pince v smeri proti madžarski meji), druge pa so dobro prezračene ali ravno prav odišavljene. Pretiran vonj po čistilih smo zaznali samo na počivališču Ravbarkomanda v smeri proti Kopru. Splošni vtis je kljub temu večinoma ugoden. Dejstvo je, da prav nobene sanitarije ne bi mogle dobiti vseh točk, saj nas je kakšna malenkost vedno zbodla v oči.

K čistoči in urejenost sanitarij na večini počivališč pripomore osebje, ki je praktično stalno prisotno ob vhodu. Tako stalno nadzorujejo čistočo in med našim preverjanjem se je večkrat izkazalo, da osebje po obisku večje skupine preveri stanje v sanitarijah in (če je potrebno) počisti vsaj tla in prostor okrog umivalnikov. Kljub temu smo zelo redko naleteli na pretirano vlažna ali celo mokra tla, kar pomeni, da sistem sprotnega čiščenja deluje dobro. Celo med dežjem so v večini sanitarij poskrbeli, da so se podplati obiskovalčevih čevljev dodobra osušili še pred vstopom – za to lahko poskrbijo posebni predpražniki, še bolj pa začasna rešitev v obliki krp pred vhodom.

Ženske sanitarije za odtenek boljše
Na splošno so bile med našim pregledom ženske sanitarije za odtenek boljše, je pa res, da razlik v čistoči ni toliko kot pri opremi. Če smo bili pozitivno presenečeni nad opremljenostjo s toaletnim papirjem, metlico in košem za odpadke (vsaj v ženskih kabinah) in je delovala tudi velika večina sistemov za zaklepanje v kabinah, pa boste v moških sanitarijah le v polovici primerov našli pregrade med pisoarji, ki zagotavljajo ustrezno zasebnost, prav tako smo le pri polovici pregledanih sanitarij našli papirnate brisače za roke (v drugi polovici so postavljeni sušilniki za roke, ki veljajo za manj higienske).

Vsaj v predprostorih v moških sanitarijah bi si želeli več električnih priključkov (našli smo jih v manj kot 30 odstotkih sanitarij), še bolj porazno pa je dejstvo, da v nobenem stranišču nismo našli zaščitne obloge za sedno desko. Načeloma smo šteli kot ustrezno nadomestilo, če je bilo mogoče s posebnim čistilom navlažiti toaletni papir in z njim obrisati desko. A to je mogoče le v dobri desetini sanitarij, in ne vedno v vseh kabinah. Pomanjkanje čistilne tekočine, mila ali delno uničena oprema je vsakdanji spremljevalec skoraj dveh tretjin sanitarij. Resnici na ljubo ne gre za kakšne večje okvare, je pa kljub temu zoprno, da so na moških straniščih odlomljeni ali odtrgani številni obešalniki, česar v ženskih nismo opazili tako pogosto. Pri tem je pomenljivo, da je večinoma bistveno manj kabin za moške kot za ženske, zato so napake še toliko bolj vidne.

Med manjše napake smo uvrstili še nekoliko poškodovane ali razmajane sedne deske, straniščne školjke ali pisoarje, nedelujoče pipe ali posodice z milom in podobno. Pri pipah smo pogrešali več samodejnih sistemov, a imajo upravljavci sanitarij bržkone z njimi preveč težav z okvarami. To je higiensko najbolj neoporečna rešitev, zato bi bilo prav, da bi bila uporabljena večkrat, ne pa samo v 23 odstotkih sanitarij … Še manj je sanitarij (le približno 20-odstotkov), v katerih je vgrajen samodejen sistem za izpiranje straniščne školjke. Povedati pa moramo, da klasični mehanizmi v več kot 90 odstotkih primerov delujejo tako, kot je treba, 10 odstotkov pa je takih, ki ne delujejo v eni od kabin, nikjer pa ni težav z vsemi mehanizmi.

"Don't work!"
Lahko pa se zgodi, da osebje pokvarjene kabine zapre, saj smo v 17 odstotkih sanitarij našli vsaj eno, ki je nismo mogli odpreti. Redko, le v tretjini primerov, je bila okvara tudi označena, pri čemer je bilo označevanje nadvse inovativno. Najbolj nam je ostal v spominu opozorilo v "pravilni angleščini": "Don't work!", ki se mu ne smemo čuditi, če vemo, da je večina osebja, ki skrbi za čistočo sanitarij, z evropskega vzhoda, ponavadi iz Bolgarije. Pričakovali pa bi, da bo lastnik oziroma upravitelj sanitarij poskrbel za ustrezne napise, saj tudi to sodi k celostni grafični podobi podjetja.

Sanitarije za invalide večinoma zaklenjene
Velika večina sanitarij ima poseben prostor, namenjen invalidom, a žal to ne pomeni, da jim je tudi prosto dostopen. V več kot polovici primerov so sanitarije za invalide zaklenjene in le redko je zapisano, kje naj bi ključ sploh dobili. Četudi je na voljo pri blagajni bencinskega servisa ali restavracije, je to po našem mnenju za invalide prevelika ovira. V živo smo dokazali, da gre za zelo zoprno omejitev, saj smo enkrat pomagali invalidu priti do ključa, za kar smo potrebovali skoraj pet minut. Koliko časa bi šele trajalo, če bi moral po ključ invalid – tujec v svojem vozičku.

Ugotovili smo, da so sanitarije za invalide (vsaj za tiste, ki so bile odklenjene) čiste in urejene, zato ni nobenega razloga, da ne bi bile tudi sicer odklenjene. Te težave bi sicer lahko rešili z zvoncem in daljinskim odklepanjem, a kaj, ko smo v dveh primerih, ko je bila ta rešitev uporabljena, resno podvomili, ali ni zvonec pritrjen previsoko, da bi ga dosegla oseba v invalidskem vozičku. Še najmanj primerna se nam zdi rešitev, ko so sanitarije za invalide (moške in ženske) združene le v enem stranišču (po pravilu za ženske), saj je lahko to za uporabnike zelo neprijetno. Če že ni posebnega prostora, potem bi bilo edino pravilno, da sta za invalide prilagojena tako moško kot žensko stranišče.

Najslabše poskrbljeno za majhne otroke
Največjo črno piko pa si sanitarije ob slovenskih avtocestah zaslužijo za skrb, ki jo namenjajo družinam z majhnimi otroki. Le v dveh primerih smo našli previjalnico v posebnem, ločenem prostoru, ki je bila odklenjena in zares lepo opremljena: z umivalnikom, majhno straniščno školjko, s papirnatimi brisačami in igračo, s katero naj bi se zamotil otrok; tudi prostora za previjanje je bilo dovolj. V 21 primerih je bila previjalnica del sanitarij za invalide, prevečkrat je bila zaklenjena, v eni pa smo odkrili, da v košari manjka blazina. Tudi trda, mrzla polica iz nerjavečega jekla, ki naj bi bila namenjena previjanju v skupni kabini z invalidskim straniščem, ni bila prav nič privlačna. Prav tako nas niso prepričale previjalne deske v ženskih straniščih (17 odstotkov primerov), saj za otroke ne skrbijo samo matere, mar ne. Je res tako težko postaviti na moško in žensko stranišče vsaj zložljivo desko, če že prostora (ali predprostora) za previjalnico ni mogoče najti?

Iskanje sanitarij naj ne bi povzročalo težav, saj najbrž vsakdo ve, da mora oditi do objekta na parkirišču, tam pa naj bi načeloma našel tudi pr(a)ve oznake. Kljub temu pa bi pričakovali, da bo že na parkirišču postavljena vidna oznaka (ali pa da bo na stavbi in jo bo videti že od daleč). 60 odstotkov sanitarij je tudi zares tako označenih, pri tretjini pa smo oznake našli na logičnem mestu pred stavbo. Še najbolj smo iskali sanitarije na počivališču Lukovica v smeri Ljubljane, kjer oznak praktično ni, oziroma jih najdemo šele na oddaljenem koncu bifeja. Na vratih, ki neposredno vodijo do sanitarij, pa je zgolj zapisano, da je vhod na drugi strani. Saj ni slabo, če človek naredi kakšen korak več, ko je dolgo na poti, pa vendar …

Polni zabojniki
Pri oceni, kako je urejena okolica sanitarij, nismo bili posebej strogi. Le postajališče Mokrice v smeri proti Ljubljani je dobilo nezadovoljivo oceno, saj je parkirišče polno zabojnikov za odpadke, videz je zelo neprivlačen in nikakor ni primeren za počivališče, ki je zaradi bližine meje med najbolj zasedenimi. Odpeljite se mimo! Prav veseli nismo bili niti ob pogledu na polne zabojnike na počivališču Studenec na obeh straneh avtoceste. Za piko na i so bili zabojniki postavljeni še tik pred turistično tablo, kar gotovo ni pohvalno za našo turistično ponudbo. Avenijo polnih košev za smeti smo videli na počivališču Risnik, počivališče Zima v smeri proti Mariboru pa je v temi najbrž videti kar grozljivo: veliki madeži na asfaltu v kombinaciji z grozečimi grafiti na koših za smeti pač niso ravno najprivlačnejši pogled na svetu. Omeniti velja še nedomiselnost upravljavca, ki je raje zaprl krajšo in varnejšo pot do latrine, kot da bi jo tlakoval.

Nova postajališča - korak naprej
Pri na novo postavljenih počivališčih na Dolenjskem in v Prekmurju lahko pohvalimo domiselna otroška igrišča, prav tako so načrtovalci vendarle začeli razmišljati o ureditvi varnih poti med parkiriščem in sanitarijami. Najtežje boste prostor za parkiranje dobili na počivališču Lopata v smeri proti Mariboru, kjer je sicer veliko parkirišče za tovornjake, ki pa na drugi strani ceste radi zasedejo prostor avtomobilom tudi takrata, ko ni kakšne posebne gneče. Nekatera parkirišča so pred takšnim ravnanjem že zaščitena z bistveno ožjim vhodom na del, ki je namenjen osebnim avtomobilom, a tudi v živo smo se lahko prepričali, da kakšnega voznika to tudi zmede in preprosto misli, da je parkirišče zaprto.

Peljite se mimo!
Ni jih veliko, a sanitarije na nekaterih počivališčih ob slovenskih avtocestah so v tako slabem stanju, da se jim raje izognite. Večinoma gre za počivališča, kjer ni bencinskega servisa ali restavracije, nekaj sanitarij, ki ne zaslužijo priporočila, pa smo našli tudi na večjih počivališčih. Predlagamo, da se raje izognete naslednjim počivališčem:

AC A1 Ljubljana – Maribor:

• Lopata v smeri Ljubljane

Znašli se boste sredi tovornjakov, ki parkirajo tudi na prostorih, namenjenih avtomobilom. Sanitarije za bencinskim servisom so premajhne, v ženskih je tudi prostor za invalide. Res niso pretirano umazane, prav tako v njih ne smrdi, a na takšnem počivališču bi pričakovali primernejše prostore.

• Zima (v obeh smereh)

Obe počivališči sta opremljeni z latrino, v kateri so stranišča na štrbunk, toaletnega papirja ni, tekoča voda je le pred latrino, tudi mila in brisač ali kakšne druge možnosti za sušenje rok ne boste našli. Dostop do stranišč je po parkirišču med tovornjaki, v smeri proti Ljubljani je površina ceste še posebej zamazana, na koših za smeti so grafiti.

• Polskava (v obeh smereh)

Obe počivališči sta opremljeni z latrino, v kateri so stranišča na štrbunk brez toaletnega papirja, tekoča voda je le pred latrino, mila in brisač ali kakšne druge možnosti za sušenje rok ni. Dostop do stranišč je po parkirišču med tovornjaki, površina parkirišča je nekoliko večja kot na počivališču Zima, a skupen vtis je kljub temu slab.

AC A1 Ljubljana – Koper:

• Studenec (v obeh smereh)

Na obeh počivališčih Studenec nas niso razočarale le bedne latrine, ampak tudi polni zabojniki za smeti, ki so zakrivali pogled na turistične table. Parkirišče je majhno, polno tovornjakov, med katerimi sprehod ni najbolj prijeten. V latrinah ne boste našli toaletnega papirja, tekoča voda je le zunaj, tudi mila in brisač ali kakšne druge možnosti za sušenje rok ni.

• Risnik v smeri Kopra

Na robu sicer prostranega počivališča so postavljene nekoliko boljše kabine kot na počivališčih Zima, Polskava in Studenec, a v njih smo zaznali neprijeten vonj. Tudi čistoča nikakor ni na primerni ravni (še zlasti pod pisoarji). Za pranje in sušenje rok poskrbi poseben avtomat, ki pa ni deloval v vseh kabinah. Dostop do kabin pa je bil "okrašen" s pravo avenija čez rob napolnjenih košev za smeti.

AC A2 Ljubljana – Obrežje:

• Mokrice v smeri Ljubljane

Prvo počivališče po hrvaški meji pričara potniku tisto podobo kot 100 kilometrov južneje, za katero je mislil, da se jo je s prehodom meje znebil. Umazano površino cestišča, ki je praktično brez vidnih oznak, na eni strani obkroža množica zabojnikov za smeti, ob katerih stojijo pomožne sanitarije v zabojniku. Dovolj so velike, to je treba priznati, vendar v njih smrdi, oprema je borna, za pod pa ne veste, ali je umazan ali le tako izrabljen. Teh sanitarij invalidi ne morejo uporabljati, lahko pa tiste v bencinskem servisu, ki so sicer povsem spodobne, a jih ne boste opazili na prvi pogled.

AC A3 Gabrk – Fernetiči:

• Fernetiči v smeri Gabrka (Ljubljane)

"Ključ dobite pri blagajni", je zapisano na vratih sanitarij v bencinskem servisu. No, resnici na ljubo so le nekaj metrov stran na voljo sanitarije v zabojniku, ki so sicer dovolj velike, a ne posebej čiste. Tudi vonj je nekoliko neprijeten, še bolj pa nas je zmotilo dejstvo, da v nobeni kabini ni bilo toaletnega papirja in kljukice za obešanje. Prav tako si rok nismo mogli umiti z milom.

AC A5 Maribor – Pince:

• Pince v smeri proti Madžarski

Nekaj kilometrov pred vstopom na Madžarsko so na počivališču Pince sanitarije, ki kvarijo siceršnjo splošno sliko čistosti in urejenosti na pomurskem avtocestnem kraku. Med našim obiskom so bile tudi te sanitarije načeloma dovolj čiste, opremljene z milom in toaletnim papirjem, a vtis je pokvaril zoprn smrad tako v moškem kot v ženskem delu; zmanjkalo je tudi brisač. Na moškem delu so bile polomljene vse kljukice za obešanje, zapah na enih vratih ni deloval, na ženskem delu pa v dveh posodicah ni bilo mila. Le na malo katerih počivališčih smo odkrili toliko nemarnosti.

H4 Razdrto – Vrtojba:

• Vrtojba v smeri proti Italiji

Pravzaprav ne gre za tipično avtocestno počivališče, a tako je označeno s tablo, zato smo zapeljali tudi nanj. Sanitarije smo težko našli za bencinskim servisom, parkirišče pa je zasnovano precej zmedeno. Ob našem obisku je bilo zelo polno – predvidevamo, da so bili na njem avtomobili zaposlenih v okoliških poslovnih lokalih. Stranišče je le eno, za moške, ženske in invalide. Je sicer precej prostorno, a ne posebej čisto in smrad je bil očiten. Oprema je borna, mila je zmanjkalo, splošni občutek je precej slab. Na drugi strani ceste so ob našem obisku sanitarije prenavljali, a na prvi pogled se zdi, da ne bodo prav velike.

Pri izboru smo upoštevali čistočo in opremljenost prostorov in tudi njihovo velikost, prezračenost, označenost in urejenost okolice. Zgoraj opisane sanitarije v primerjavi z drugimi občutno izstopajo v negativnem smislu, zato je res bolje, če izberemo počivališče pred ali za njimi in vse potrebno opravimo brez slabega vtisa.