V vsakdanjem življenju se vsak posameznik srečuje z različnimi nevarnostmi, ki lahko ogrozijo njegovo življenje ali premoženje. Z ustreznimi oblikami zavarovanja lahko zmanjšate finančne posledice, ki nastanejo zaradi naravne nesreče, bolezni, nezgode in drugih nepredvidljivih dogodkov. Zavarujete lahko sebe, svojo družino in bližnje in vse oblike svojega premičnega in nepremičnega premoženja. Z zavarovanjem lahko tudi dolgoročno varčujete.

Različne oblike zavarovanja

Kako izbrati ustrezno obliko in obseg zavarovanja?

Kje in kako sklenete zavarovanje?

Zavarovalna pogodba in zavarovalna polica

Kdaj spremeniti zavarovanje?

Paketno zavarovanje

Kaj storiti, če nastane zavarovalni primer?

Pritožbeni postopek

Nekaj splošnih izrazov
Zavarovatelj – to je zavarovalnica.
Zavarovalec oziroma sklenitelj zavarovanja – kdor sklene pogodbo in plačuje premije.
Zavarovanec – kdor je upravičen do zavarovalnine.
Premija – znesek, ki se plača za zavarovanje oz. cena zavarovanja.
Zavarovalnina – dajatev zavarovalnice, ki je določena v zavarovalni pogodbi.
Zavarovalna vsota – vsota, ki si jo med več možnostmi izbere zavarovalec in na njeni podlagi plačuje premije.
Zavarovalni primer – primer, zaradi katerega se zavarujete.
Škodni primer – primer, ko nastane škoda

Različne oblike zavarovanja
Različne oblike osebnega zavarovanja vas ščitijo pred tveganji, ki vas spremljajo skozi različna življenjska obdobja (npr. bolezen, nezgoda, smrt, upokojitev), premoženjsko zavarovanje pa vam zagotavlja nadomestilo za škodo zaradi delovanja naravnih sil ali nesrečnih dogodkov.

Za vsakega posameznika je priporočljivo, da pred različnimi tveganji zavaruje vsaj svoje stanovanjske premičnine, nepremičnine in prevozno sredstvo. Odločite se lahko tudi za različne oblike življenjskega zavarovanja, dodatno zdravstveno zavarovanje, nezgodno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti ali nezmožnosti za delo in zavarovanje pravne zaščite. Če je potrebno, lahko sklenete tudi turistično zavarovanje, ki zagotavlja varstvo v primeru odpovedi potovanja, izgube prtljage ali bolezni v tujini, zavarovanje domačih živali. Sklenete lahko tudi nekatere druge vrste zavarovanja, ki so prilagojene vašim trenutnim potrebam.

Kako izbrati ustrezno obliko in obseg zavarovanja?
Ko iščete ustrezno zavarovanje, se morate najprej vprašati, katera tveganja so v vašem trenutnem življenjskem obdobju najbolj izrazita in pred kakšno škodo se želite zavarovati. S tem boste zmanjšali možnost, da bi bili bodisi premalo ali pa preveč zavarovani, torej tudi proti tveganjem, ki jih v vašem primeru ne bi bilo treba upoštevati.

Ko izbirate zavarovanje, se ne smete osredotočiti le na višino premije, saj različne zavarovalnice pri vrstah zavarovanja, ki so lahko sicer po imenu enaka, ponujajo različen obseg kritja nevarnosti. Zato vedno povprašajte, katere nevarnosti vključuje posamezno zavarovanje, katere nevarnosti lahko dodatno zavarujete s povečanjem premije in najpomembnejše, česa zavarovanje ne krije. Pazite tudi na to, koliko časa je treba plačevati premijo za zavarovanje, preden ste upravičeni do izplačila v škodnem primeru.
O tem, katero zavarovanje potrebujete, se odločite glede na vaše premoženje, dohodek in način življenja, ki pokaže, katerim tveganjem ste izpostavljeni. Premoženjsko zavarovanje izbirate na podlagi vrednosti premoženja, ki ga želite zavarovati, življenjsko in nezgodno zavarovanje pa je bolj odvisno od dela, ki ga opravljate, načina preživljanja prostega časa ter oseb, ki so od vas odvisne. Seveda morate upoštevati tudi svoje finančne zmožnosti in potrebe. Vedeti morate, kaj je namen posameznega zavarovanja, kakšno je kritje ali primerna zavarovalna vsota in koliko sredstev boste dobili v škodnem ali drugem zavarovalnem primeru.

Kje in kako sklenete zavarovanje?
Zavarovanje lahko sklenete neposredno pri zavarovalnici, običajno pa zavarovanja posredujejo zavarovalni zastopniki ali posredniki. Ti delujejo v okviru zavarovalno zastopniških oz. zavarovalno posredniških družb. Zavarovanja izvajajo tudi banke in druge osebe, če sklepajo zavarovanja, ki so neposredno povezana z glavno dejavnostjo, ki jo opravljajo (pri turističnih agencijah se lahko npr. odločite za turistično zavarovanje). Zavarovanje lahko sklenete doma z zavarovalnim zastopnikom ali posrednikom ali pri ponudniku, vse več zavarovalnic pa ponuja tudi sklepanje ali vsaj podaljševanje zavarovanj prek spleta.

Ko se z zavarovalnico uskladite glede bistvenih elementov zavarovanja, vam pripravijo zavarovalno polico. Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko z zavarovalnico podpišete zavarovalno polico ali potrdilo o kritju, v katerem so vpisane bistvene sestavine pogodbe. Če zavarovanec in sklenitelj zavarovanja nista ista oseba, je pri življenjskih in nezgodnih zavarovanjih potreben tudi zavarovančev podpis.

Zavarovalnica vas mora ob sklenitvi zavarovalne pogodbe obvezno seznaniti s splošnimi pogoji, ki veljajo za zavarovanje, ki ga sklepate.

Zavarovalni zastopniki
Zavarovalni zastopnik je oseba, ki je pooblaščena za sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice. Zastopnik je zadolžen tudi za pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter za pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico. Pooblaščen je tudi za podaljšanje ali spremembo pogodbe in sprejemanje izjav zavarovalca o odstopu od zavarovalne pogodbe. Za ravnanja zavarovalnega zastopnika odgovarja zavarovalnica kot za svoja lastna ravnanja. Zavarovalni zastopniki lahko zastopajo eno ali več zavarovalnic hkrati. Čeprav lahko delajo za več zavarovalnic hkrati, to ne pomeni, da so neodvisni od zavarovalnic in da upoštevajo samo vaše interese.

Zavarovalni posredniki
Z njimi se boste srečevali predvsem pri sklepanju premoženjskih zavarovanj. Zavarovalni posrednik je oseba, ki posreduje pri sklepanju zavarovalnih pogodb za eno ali več zavarovalnic. Posrednik skuša doseči, da bi sklenitelj zavarovanja navezal stik z zavarovalnico in se z njo pogajal za sklenitev zavarovalne pogodbe. Med njegovo dejavnost sodijo tudi priprava na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico.
Zavarovalni posrednik mora pri opravljanju svoje dejavnosti ščititi predvsem zavarovalčeve interese. To pomeni, da ga mora seznaniti z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za njegovo odločitev za sklenitev zavarovalne pogodbe, in mu svetovati glede zavarovanca (če sta sklenitelj zavarovanja in zavarovanec različni osebi) in zavarovalnice. V razmerju do zavarovalnice mora ščititi tiste njene interese, na katere mora pred oziroma po sklenitvi zavarovalne pogodbe paziti tudi sklenitelj zavarovanja. To pomeni predvsem, da mora pri pripravi zavarovalne pogodbe obvestiti zavarovalnico o vseh nevarnostih, ki so znane, oziroma bi mu morale biti znane.
Zavarovalni posrednik se od zastopnika razlikuje v tem, da je sam odgovoren zavarovalcu za storitev, ki jo zagotavlja. Zavarovalnica torej ne odgovarja za njegovo ravnanje ali opustitev ravnanja.

Na kaj morate paziti pri sklepanju zavarovanja prek zastopnika ali posrednika?
Pridobivanje informacij pri zavarovalnih zastopnikih ima prednosti in slabosti. Prednost tovrstnega seznanjanja s ponudbo je nedvomno v tem, da se vam bo zavarovalni zastopnik osebno posvetil in bo torej z vami opravil osebni pogovor, v katerem boste lahko izvedeli veliko več, kot če bi informacije poiskali v banki ali v zavarovalnici. Pogovor z zastopnikom lahko opravite doma oziroma v službi, zato je ta način seznanjanja udobnejši.

Zastopniku pa ne smete dovoliti, da bi vam vsiljeval nekatere zavarovalne storitve, ki vas ne zanimajo. Zastopnik namreč dela tudi v lastnem interesu in v interesu zavarovalnice. Zato je nadvse priporočljivo, da si že pred srečanjem z njim oblikujete predstavo o tem, kakšno obliko in obseg zavarovanja želite skleniti, koliko sredstev ste pripravljeni vložiti ter za koliko časa se želite zavarovati.

Pri odločanju o sklenitvi zavarovanja je tudi pomembno, da primerjate ponudnike med seboj, zato zastopnika povprašajte o zavarovalnicah, s katerimi ima sklenjeno pogodbo za trženje različnih oblik in vrst zavarovanja. Zavarovalnice plačujejo zastopnike glede na to, kako uspešni so pri trženju, pri tem pa lahko igra pomembno vlogo tudi dobičkonosnost posameznega tipa zavarovanja za zavarovalnico. Lahko se zgodi, da vam bo zastopnik kot atraktivnejše predstavil tisto zavarovanje, ki mu prinaša več koristi. Zato je zelo pomembno, da se pri srečanju z zastopnikom ne prenaglite in ničesar ne podpisujete takoj, saj je smisel njegovega obiska predvsem v tem, da vas seznani z možnostmi, ki jih imate na voljo, in pogoji, ki jih morate izpolnjevati. Po pogovoru z zastopnikom si zato vzemite čas za razmislek, proučite še druge ponudbe in se na podlagi lastnih potreb odločite, katera oblika zavarovanja je tista, ki jo želite skleniti in ki vam bo dala največ glede na vplačano premijo.

Zavarovalna pogodba in zavarovalna polica
Ko se odločite za določeno zavarovanje, sklenete z zavarovalnico zavarovalno pogodbo, ki je sestavljena iz zavarovalne police, v kateri so navedene individualne sestavine zavarovalne pogodbe, in iz splošnih pogojev in klavzul, kjer so urejena vsa druga vprašanja. Ob sklenitvi zavarovalne pogodbe vam mora subjekt, pri katerem sklepate zavarovanje (zavarovalni agent, zavarovalnica ali banka) obvezno predložiti splošne in osebne pogoje. K zavarovalni pogodbi lahko sodi tudi ponudba, v kateri so zapisana posebej pomembna določila o odstopu od zavarovalne police.

Zavarovalna pogodba je tvegana pogodba, kar pomeni, da je obveznost ene stranke znana (plačilo premije), obveznost druge stranke (izplačilo zavarovalnine) pa je odvisna od nekaterih negotovih okoliščin v prihodnosti. To pomeni, da bo zavarovalnica izpolnila svojo pogodbeno dolžnost le, če bo nastal zavarovalni primer, ki ga opredeljuje pogodba.

Zavarovalna polica je dokument, ki dokazuje, da je zavarovanje sklenjeno in vam omogoča, da uveljavite svojo pravico do zavarovalnice, ko se zgodi zavarovalni primer. Je dokaz, da je bila sklenjena zavarovalna pogodba, s katero se je zavarovalnica zavezala, da bo izpolnila svoj del dogovora, če bo nastal zavarovalni primer. Polico lahko začasno nadomesti potrdilo o kritju, v katerem so vpisane bistvene sestavine pogodbe. Polica mora vsebovati naslednje podatke:

- o pogodbenih strankah,
- o zavarovani stvari oz. osebi,
- o nevarnosti, ki jo zajema zavarovanje,
- o trajanju zavarovanja in obdobju kritja,
- o zavarovalni vsoti ali določilo, da je zavarovanje neomejeno,
- o višini premije ali prispevka,
- zapisan mora biti datum, ko je bila polica izdana, in
- vsebovati mora podpisa pogodbenih strank.

Vsebina zavarovalne pogodbe
Zakon o zavarovalništvu določa, da mora zavarovalna pogodba vsebovati določbe o:
- dogodkih, ob katerih nastane obveznost zavarovalnice, da izpolni sprejete obveznosti iz zavarovalne pogodbe in o primerih, ko je obveznost zavarovalnice zaradi posebnih razlogov izključena;
- načinu izpolnitve, obsegu in dospelosti obveznosti zavarovalnice;
- določitvi in plačilu premije in pravnih posledicah, če premija ni plačana;
- trajanju zavarovalne pogodbe (in o možnosti podaljšanja, odpovedi, razveze);
- izgubi zahtevkov iz zavarovalne pogodbe, ko gre za zamudo rokov.

Ko gre za življenjsko zavarovanje, mora zavarovalna pogodba vsebovati še:
- določbe o pogojih in obsegu izplačil akontacij in posojil na zavarovalno polico ter o pogojih, ki določajo zavarovančevo udeležbo pri dobičku;
- pri oblikah življenjskega zavarovanja, ki so vezane na enote investicijskih skladov, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, pa tudi določbe o znesku premije, ki je osnova za določitev obveznosti zavarovalnice do zavarovanca, oziroma o višini vseh stroškov, ki so upoštevani v plačani premiji. Četudi zavarovalnica ne krije stroškov iz premije, ampak iz vrednosti premoženja, je treba prikazati večino takšnih stroškov.

Ob sklepanju zavarovalne pogodbe vas mora zavarovalnica pisno obvestiti:
- o podjetju, pravnoorganizacijski obliki, sedežu in naslovu zavarovalnice in podružnice, prek katere se sklepa zavarovalna pogodba;
- o splošnih zavarovalnih pogojih, ki veljajo za zavarovalno razmerje, in o pravu, ki velja za zavarovalno pogodbo;
- o načinu izpolnitve, obsegu in dospelosti obveznosti zavarovalnice (če se ne uporabljajo splošni pogoji);
- o času trajanja zavarovalne pogodbe;
- o višini zavarovalne premije (ta mora biti razčlenjena na zavarovalne premije za posamezne nevarnosti, če zavarovalno razmerje krije nevarnosti iz več zavarovalnih vrst), o višini prispevkov, davkov in drugih stroškov, ki se zaračunavajo poleg premije, in o skupnem znesku plačil;
- o roku, do kdaj ponudba zavezuje ponudnika;
- o pravici do preklica oziroma odstopa;
- o nazivu in naslovu organa, ki je pristojen za nadzor nad zavarovalnico;
- o davčni ureditvi, ki velja v primeru zavarovanja.

Ko gre za življenjsko in nezgodno zavarovanje s pravico do povračila dela zavarovalne premije mora zavarovalnica posredovati podatke:
- o osnovah in merilih za udeležbo na dobičku,
- o tabeli odkupnih vrednosti in
- o minimalni zavarovalni vsoti (po interpretaciji Agencije za zavarovalni nadzor gre za tabelo kapitaliziranih zavarovalnih vsot) za spremembo zavarovanja v zavarovanje brez premije (kapitalizacija) in o pravicah iz takega zavarovanja.

Ko gre za zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, mora zavarovalnica zagotoviti podatke:
- o kritnem skladu, ki je oblikovan za tovrstno zavarovanje, in o strukturi njegovih naložb.

Pri sklepanju zavarovalne pogodbe (če je potrebno, tudi pri kasnejših spremembah in dopolnitvah zavarovalne pogodbe) vas mora zastopnik pisno:
- seznaniti svojim imenom, priimkom in naslovom,
- z dovoljenjem za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja;
- obvestiti vas mora , za katere zavarovalnice deluje,
- ali ima sam oziroma njegova zavarovalno zastopniška družba neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10 % delež glasovalnih pravic ali enak delež v kapitalu zavarovalnice in obratno;
- seznaniti vas mora z izvensodnim postopkom reševanja sporov med potrošniki in ponudniki ter s spletnim postopkom za reševanje pritožb zavarovalcev;
- obvestiti vas mora, ali zastopa eno ali več zavarovalnic; če jih zastopa več, mora zavarovalca obvestiti o nazivih vseh zavarovalnic, ki jih zastopa;
- na podlagi informacij, pridobljenih od zavarovalca, mora zavarovalni zastopnik pred sklenitvijo pogodbe opredeliti potrebe in želje, pa tudi razloge za nasvete, ki jih je dal zavarovalcu glede zavarovalnih produktov.

Kdaj spremeniti zavarovanje?
Življenje se spreminja, z njim pa tudi naše potrebe in želje. Morda ste si ustvarili družino, dobili otroke, se zaposlili, se upokojili, ali kupili novo premoženje. Ko se spremenijo pomembnejše življenjske okoliščine, se lahko pojavi tudi potreba po novem zavarovanju ali preoblikovanju že sklenjenega zavarovanja.

Splošno zavarovanje
Nekatere vrste zavarovanja je treba obnavljati vsako leto. Mednje sodijo predvsem zavarovanje doma in drugega premoženja ter avtomobilsko zavarovanje. Pred vsakim podaljšanjem razmislite, ali zavarovanje še vedno najbolj ustreza vašim potrebam in vam ponuja največ glede na vplačano premijo.
- Natančno preberite svojo zavarovalno polico in ugotovite, kaj zavarovanje krije in kaj izključuje in potem pa se odločite, ali vam takšno kritje še vedno ustreza.
- Povprašajte, kaj ponujajo druge zavarovalnice, saj se trg neprestano spreminja, kar pomeni, da boste lahko našli zavarovanje, ki bo bolj ustrezalo vašim trenutnim potrebam.
- Vedno morate vedeti, kaj kupujete. Če karkoli v zavarovalni pogodbi ali splošnih pogojih zavarovalnice ni jasno, prosite zavarovalnega agenta, zavarovalnico ali druge organizacije, naj vam razložijo. Lahko vam pomagajo tudi z nasveti. Če ne dobite odgovora ali z njim niste zadovoljni, ne sklepajte pogodbe!

Kdaj spremeniti avtomobilsko zavarovanje?
- Ko želite povečati ali zmanjšati obseg kritja zavarovanja.
- Ko zamenjate avto, službo ali se preselite v drug kraj.
- Ko kupite nov ali še en avto poleg tistega, ki ga že imate.
- Ko avto preuredite.
- Če ste precenili ali podcenili vrednost svojega avtomobila.
- V drugih primerih, ko ugotovite, da sklenjeno zavarovanje ne ustreza več vašim potrebam.

Kdaj spremeniti zavarovanje doma?
- Če ste prenovili hišo, stanovanje ali prizidali del stavbe.
- Če ste pridobili nove premične predmete večje vrednosti (npr. slike ali nakit).
- Če se v vašem okolju pogosto pojavljajo nevarnosti, ki jih kritje vašega zavarovanja ne obsega.
- V drugih primerih, ko ugotovite, da sklenjeno zavarovanje ne ustreza več vašim potrebam.

Življenjsko in druge vrste zaščitnega zavarovanja
Življenjsko, nezgodno in podobno zavarovanje običajno sklepamo dolgoročno in jih zato med potekom običajno ne spreminjamo, saj lahko to povzroči precej dodatnih stroškov. Kljub temu se lahko življenjske okoliščine tako spremenijo, da izbrano zavarovanje ne ustreza več v celoti. Družina se je povečala z otroki in seveda želite poskrbeti tudi zanje, če bi se vam kaj zgodilo. Ali pa se želite dodatno zavarovati pred boleznimi ali poškodbami.

Če želite spremeniti ali preoblikovati življenjsko ali podobno zavarovanje, se morate pozanimati, kako lahko to storite (s prekinitvijo starega in sklenitvijo novega ali z dodatkom k prejšnji zavarovalni polici) in kolikšni bodo stroški za to.

Paketno zavarovanje
Paketno zavarovanje postaja stalnica v ponudbi praktično vseh zavarovalnic. Zavarovalnice se odločajo za najrazličnejše kombinacije zavarovanj, kar zmanjšuje primerljivost njihovih ponudb in preglednost trga. Zaradi množice raznolikih paketnih zavarovanj se potrošniki težje odločijo, katero zavarovanje izbrati. Čeprav velja paketno zavarovanje na prvi pogled za cenejšo in preglednejšo obliko zavarovanja premoženja, oseb in bližnjih, je treba vedno primerjati ponudbo in preveriti, ali je takšno zavarovanje res ugodnejše kot sklenitev več posamičnih zavarovanj za različne namene. Lahko se namreč zgodi, da so v posameznem paketu nekatera zavarovanja, ki jih pravzaprav ne potrebujete, ni pa v njem tistih, ki bi jih potrebovali. V tem primeru plačate več za nekaj, kar vam ne koristi, ali pa morate skleniti še dodatno zavarovanje, ki ni vključeno v paket.
- Zavarovalnice pri paketnem zavarovanju v mnogih primerih odobrijo skleniteljem zavarovanja individualne popuste, zato velja povprašati, kakšne ugodnosti in popuste ponujajo ob sklenitvi paketnega zavarovanja. Ne sklepajte zavarovanja samo zaradi popustov!
- Prepričajte se, če je paketno zavarovanje res ugodnejše kot sklenitev več posamičnih zavarovanj in če resnično vsebuje kritje tveganj, ki so za vas osebno pomembna.

Kaj storiti, če nastane zavarovalni primer?
Zavarovalnico morate obvestiti o zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od takrat, ko ste izvedeli zanj (izjema so življenjska in zdravstvena zavarovanja). Če te obveznosti ne izpolnite v določenem času, lahko zavarovalnica zahteva od vas povrnitev morebitne škode, ki je nastala, ker ni bila pravočasno obveščena.

Ko nastane zavarovalni primer, mora zavarovalnica izplačati zavarovalnino ali odškodnino v roku, ki je dogovorjen v zavarovalni pogodbi. Ta pa ne sme biti daljši od štirinajst dni, šteto od dneva, ko je zavarovalnica dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal.

Premoženjsko zavarovanje - obveznosti, ki jih morate izpolniti, ko nastane zavarovalni primer:
- storiti je treba vse, da se zavarovalni primer prepreči oziroma da se omejijo njegove posledice;
- zavarovalni primer je treba prijaviti najkasneje v treh dneh od takrat, ko ste zanj izvedeli;
- zavarovalnici morate omogočiti ogled poškodovanih ali uničenih stvari;
- zavarovalnici je treba posredovati podatke o vzrokih za nastanek zavarovalnega primera, o poškodovanih, uničenih ali izginulih zavarovanih stvareh ter o morebitnem povzročitelju;
- če je zavarovalni primer nastal zaradi požara, eksplozije, vloma, ropa in prometne nezgode, ga je treba prijaviti policiji;
- pri zavarovanju odgovornosti moramo nemudoma obvestiti zavarovalnico o zavarovalnem primeru, o kazenskih ali drugih kaznovalnih postopkih proti vam ali osebi, za katero odgovarjate, o odškodninskem zahtevku in o vloženi tožbi in ji prepustiti vodenje pravde; ne smete pa zahtevka odkloniti ali priznati.

Turistično zavarovanje - obveznosti, ki jih morate izpolniti, ko nastane zavarovalni primer:
- zavarovalni primer je treba nemudoma prijaviti zavarovalnici, najkasneje v treh dneh po vrnitvi s potovanja;
- zavarovalni primer, ki je nastal zaradi prometne nesreče, požara, eksplozije, tatvine, vlomske tatvine ali poskusa storitve teh dejanj, moramo prijaviti policiji;
- pri zavarovanju odgovornosti v okviru turističnega zavarovanja je treba zavarovalnico obvestiti o vseh ukrepih organov kazenskega oz. drugega kaznovalnega pregona zoper vas ali osebo, za katero ste odgovorni;
- odškodninskega zahtevka ne smete priznati, temveč ga morate odstopiti v obravnavo zavarovalnici; oškodovančevo tožbo morate nemudoma odstopiti zavarovalnici in ji prepustiti vodenje pravde;
- pri zavarovanju rizika odpovedi turističnih potovanj morate zavarovalnico obvestiti takoj, ko izveste, da ne boste mogli iti na potovanje. Turistična agencija je dolžna zavarovalni primer prijaviti zavarovalnici najkasneje v treh dneh od takrat, ko ste jo obvestili o odpovedi;
- zavarovalnici ste dolžni predložiti listine, iz katerih je razvidno, da je do odpovedi prišlo iz razlogov, ki jih krije zavarovanje rizika odpovedi turističnih potovanj.

Posebnosti življenjskega zavarovanja
Za življenjsko zavarovanje ne velja tridnevni rok za prijavo zavarovalnega primera. Ko nastane zavarovalni primer (doživetje, smrt, obolelost za kritično boleznijo, nezgoda...), mora oseba, ki zahteva izplačilo, o tem obvestiti zavarovalnico in oddati prijavo.
- Prijavi doživetja je treba priložiti izvirnik police in dokaz, da ima upravičenec pravico zahtevati izplačilo, če to ni razvidno iz police.
- Prijavi smrti je treba priložiti izvirnik police, fotokopijo izpiska iz matične knjige umrlih, dokaz, da ima upravičenec pravico zahtevati izplačilo, če to ni razvidno iz police, listino, iz katere so razvidni rojstni podatki zavarovane osebe, če ti niso bili predloženi že prej, in fotokopijo celotnega zdravstvenega kartona z vsemi izvidi, če gre za zahtevek iz zavarovanja kritičnih bolezni.
- Prijavi kritične bolezni je treba priložiti izvirnik police, fotokopijo zdravstvenega kartona z vsemi izvidi in fotokopijo specialističnih izvidov o zdravljenju bolezni.
- Kdor želi uveljavljati izplačilo zavarovalnine na podlagi sklenjenega nezgodnega zavarovanja, mora prijavi priložiti izvirnik police in vso zdravniško in drugo dokumentacijo, povezano z nezgodo.

Pritožbeni postopek
V primeru spora z zavarovalnico lahko nanjo naslovite pritožbo. Pritožbo lahko naslovite tudi na nekatere druge organe. Izvensodno reševanje sporov je organizirano pri Slovenskem zavarovalnem združenju, pri katerem med drugim delujeta tudi varuh pravic s področja zavarovalništva in mediacijski center. Če se ne strinjate z odločitvami omenjenih organov, lahko sprožite tudi sodni postopek pred pristojnim sodiščem.

Nad zakonitostjo dela zavarovalnic bdi Agencija za zavarovalni nadzor, pri Slovenskem zavarovalnem združenju pa deluje tudi posebno razsodišče. Če menite, da so pri posameznem zavarovanju kršene vaše pravice, lahko poiščete pomoč na Uradu za varstvo potrošnikov ali na Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije. Za nasvet pa lahko povprašate tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije.