|
 Različne vrste nezgodnega zavarovanja zagotavljajo finančno nadomestilo v primeru nezgod, ki vas lahko prizadenejo kjerkoli in kadarkoli: pri delu, preživljanju prostega časa, pri športnih dejavnostih, v prometu…Zaradi nezgode lahko začasno ali trajno izgubite sposobnost za delo, kar pomeni precejšno izgubo dohodka. Če so od vas odvisni še drugi člani družine, je toliko pomembnejše, da v primeru nezgode zagotovite socialno varnost sebi in drugim družinskim članom. Izplačilo zavarovalnine sicer ne more nadomestiti bolečin, lahko pa omili finančne posledice nepričakovanih nesrečnih dogodkov.
Vrste nezgodnega zavarovanja
Kaj štejejo za nezgodo?
Kaj vključuje zavarovanje?
Česa zavarovanje ne vključuje?
Kdaj potrebujete nezgodno zavarovanje?
Kako se odločiti za višino zavarovalne vsote?
Izplačilo zavarovalnine
Kaj morate storiti, ko se pripeti nezgoda?
Na kaj morate paziti, ko sklepate nezgodno zavarovanje?
Vrste nezgodnega zavarovanja
Nezgodno zavarovanje lahko sklenemo na različne načine:
- Individualno nezgodno zavarovanje omogoča, da se zavarujemo po lastnih željah in potrebah ter temu ustrezno prilagodimo zavarovalno polico. Tako se lahko zavarujemo proti nezgodam v prostem času, na delovnem mestu, pri športu in preživljanju prostega časa ali pa se odločimo za manjši obseg zavarovanja.
- Kolektivno in skupinsko nezgodno zavarovanje je namenjeno skupinam ljudi. Izraz »kolektivno nezgodno zavarovanje« se običajno uporablja za zavarovanje zaposlenih v podjetjih, zato ga sklepajo pravne osebe. Možen je tudi dogovor, da so v okviru kolektivnega zavarovanja proti nezgodi zavarovani tudi zavarovančevi starši, otroci ali partner. Skupinsko zavarovanje je zavarovanje večje skupine ljudi, npr. članov društva, naročnikov časopisa, ali imetnikov bančnega računa pri banki. Družinsko zavarovanje ščiti pred nezgodami vse družinske člane oziroma vse, ki prebivajo v skupnem gospodinjstvu. Zgornja starostna meja za sklenitev zavarovanja je omejena na okrog 75 let.
- Nezgodno zavarovanje lahko sklenete tudi v kombinaciji z življenjskim zavarovanjem, kar pomeni, da boste poleg odškodnine, ki vam jo bo zavarovalnica izplačala na podlagi življenjskega zavarovanja, dobili še zavarovalno vsoto za primer smrti, invalidnosti ali začasne nezmožnosti za delo na podlagi dodatnega nezgodnega zavarovanja.
Poznamo še dve obliki nezgodnega zavarovanja:
- Zavarovanje z omejenim ali delnim jamstvom, pri katerem ste zavarovani le proti nezgodam na delovnem mestu, na poti v službo ali iz službe, na službenem potovanju...
- Zavarovanje z neomejenim ali polnim jamstvom, pri katerem ste zavarovani ne glede na to, kdaj in kje se nezgoda pripeti, torej v službi, doma, med preživljanjem prostega časa...
Večina zavarovalnic ponuja tudi nezgodna zavarovanja za različne starostne skupine, kot so predšolski otroci, učenci, dijaki, študenti in upokojenci, in posebno nezgodno zavarovanje za športnike.
Nezgodno zavarovanje lahko sklenete samostojno ali poleg drugih vrst zavarovanja (npr. zavarovanja avtomobilske odgovornosti).
Kaj štejejo za nezgodo?
Nezgoda je vsak nenaden dogodek, neodvisen od posameznikove volje, ki naglo deluje od zunaj na zavarovančevo telo in povzroči nezgodno smrt ali poškodbe, ki jih je treba zdravniško oskrbeti. Posledice nezgode so torej lahko smrt, delna ali popolna trajna invalidnost, prehodna ali trajna nesposobnost za delo in okvara zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč.
Med nezgode sodijo npr. padec, trčenje, če koga povozi vozilo (povozitev), udarec, ugriz, opekline, pik mrčesa, poškodba z orožjem, pa tudi zastrupitev s hrano ali kemičnimi snovmi, nezgodna utopitev ali zadušitev, zlomi in izpahi zdravih kosti... Natančnejša določitev, kaj sodi med nezgode, je odvisna od posamezne zavarovalnice, zato v splošnih in posebnih pogojih za nezgodno zavarovanje preverite, proti kakšnim nesrečam boste zavarovani v okviru izbranega nezgodnega zavarovanja.
Kaj vključuje zavarovanje?
Osnovno kritje nezgodnega zavarovanja obsega nesrečne dogodke, ki povzročijo:
- Smrt zaradi nezgode , pri čemer je bistveno, da je smrt posledica nezgode in da se je zgodila v času trajanja zavarovanja,
- Invalidnost zaradi nezgode, pri čemer je izplačilo zavarovalne vsote odvisno od stopnje invalidnosti, povzročene z nezgodo (odstotek zavarovalne vsote je izplačan glede na stopnjo invalidnosti).
Nezgodno zavarovanje lahko sklenemo za različne kombinacije nevarnosti, pri čemer ni vedno nujno, da obsega oboje: kritje za primer nezgodne smrti in invalidnosti. Nekatere zavarovalnice omogočajo sklenitev le enega ali drugega, pri čemer pa je treba opozoriti, da bo premija za posamično nevarnost večja, kot bi bila, če bi se odločili za kombinacijo.
Poleg osnovnega kritja se lahko zavarujemo še za naslednje primere:
- dnevna odškodnina zaradi nezmožnosti opravljanja rednega dela zaradi nezgode; odškodnina je omejena na največ 200 dni delovne nesposobnosti;
- dnevna zavarovalnina za bolnišnično zdravljenje zaradi nezgode;
- dnevna zavarovalnina za zdraviliško zdravljenje;
- smrt zaradi bolezni;
- smrt v prometni nesreči;
- stroški zdravljenja zaradi nezgode, ki jih je moral zavarovanec plačati sam;
- stroški reševanja zaradi nezgode;
- pogrebnina...
Za nekatera tveganja je mogoče skleniti tudi samostojno zavarovanje (npr. za smrt zaradi prometne nesreče).
Zavarovalnica ob sklenitvi nezgodnega zavarovanja izračuna višino zavarovalne premije glede na višine zavarovalnih vsot za posamezne nevarnosti, čas trajanja zavarovanja in glede na delo, ki ga zavarovanec opravlja, oziroma na dejavnost, v kateri dela.
Česa zavarovanje ne vključuje?
Na podlagi nezgodnega zavarovanja zavarovalnica ne izplačala odškodnine v primeru:
- potresa,
- vojne, terorizma, oboroženih akcij,
- če se je nezgoda pripetila pri upravljanju zračnih plovil,
- če je šlo za samomor ali poskus samomora,
- če je bila nezgoda povzročena namerno,
- če je šlo za priprave, poskus ali izvršitev naklepnega kaznivega dejanja,
- če je šlo za pretep ali drugo fizično obračunavanje, razen če se dokaže, da je šlo za samoobrambo,
- zaradi vpliva ionizirajočega sevanja, jedrskega orožja ali jedrske energije,
- če je bila nezgoda posledica uživanja alkohola, mamil, narkotikov ali zdravil,
- če je ob prijavi nezgode zavarovanec posredoval neresnične ali lažne podatke …
Kot nezgoda se ne štejejo npr. posledice medicinskih posegov, uživanja mamil, nalezljive, poklicne in navadne bolezni, alergije, bolezni, ki nastajajo zaradi psihičnih vplivov...
Večina zavarovalnic izključuje tudi nezgode pri aktivnem športnem udejstvovanju (npr. če poškodbe nastanejo pri treningu registriranih članov športnega društva).
Kdaj potrebujete nezgodno zavarovanje?
Ko se odločate o tem, ali potrebujete nezgodno zavarovanje, najprej preverite, ali ste morebiti za določene primere že zavarovani v okviru drugih zavarovanj (zdravstvenega, življenjskega, avtomobilskega zavarovanja, kolektivnega nezgodnega zavarovanja na delovnem mestu...). Na tej podlagi določite obseg individualnega nezgodnega zavarovanja, ki ga zares potrebujete. Seveda je treba pri obsegu zavarovanja upoštevati tudi verjetnost, da se vam bo kaj pripetilo in kolikšno škodo bi utrpeli v primeru nezgode. Verjetnost takšnih in drugačnih nezgod v življenju posameznika je precejšnja, zato je priporočljivo nezgodno zavarovanje, ki velja kjerkoli in kadarkoli. Nezgodno zavarovanje je še posebej smiselno, če so od vas oziroma vaše delovne sposobnosti odvisni tudi drugi člani vaše družine (otroci, partner...) in bi izguba delovne sposobnosti pomenila za vas in vaše bližnje veliko finančno breme.
Kako se odločiti za višino zavarovalne vsote?
Zavarovalna vsota je znesek, ki vam ga bo zavarovalnica izplačala, če vas doleti nezgoda, ki jo krije vaša zavarovalna pogodba. Zavarovalne vsote so pri nezgodnem zavarovanju za posamezne primere različne (odškodnine za primer smrti ali primer invalidnosti so različne, saj je pri invalidnosti odstotek izplačane odškodnine odvisen od stopnje invalidnosti).
Nezgodno zavarovanje sklenete v obliki in obsegu, ki najbolj ustreza vašim potrebam. Primerna zavarovalna vsota je tista, s katero boste lahko nadomestili izgubo prihodkov zaradi začasne ali trajne izgube delovne sposobnosti in stroške, ki nastanejo zaradi nezgode. Seveda morate tudi pri določanju zavarovalne vsote upoštevati, za katere primere ste že zavarovani v okviru morebitnih drugih vrst zavarovanja, saj ni smiselno izbrati velike zavarovalne vsote in plačevati večje premije, če nam izgubo prihodkov in stroške za posamezne primere krije že drugo zavarovanje.
Običajno se za višjo zavarovalno vsoto odločijo ljudje, ki živijo aktivnejše, torej je večja verjetnost, da jih doleti nezgoda. Višja zavarovalna vsota je priporočljiva tudi takrat, ko so od vas odvisni še drugi družinski člani. Samostojnim podjetnikom in drugim samozaposlenim osebam priporočamo višjo zavarovalno vsoto za dnevno odškodnino, saj se lahko zgodi, da zaradi nezgode dlje časa ne bodo mogli opravljati svoje dejavnosti.
Upoštevajte še vaše letne prihodke, pri čemer velja, da naj bi bila zavarovalna vsota za primer invalidnosti približno šestkratnik, zavarovalna vsota za primer smrti pa približno trikratnik letnih prihodkov.
Izplačilo zavarovalnine
Zavarovalnica je dolžna izplačati zavarovalnino, če zavarovanec umre ali je poškodovan zaradi nezgode, ki se je zgodila v okoliščinah, ki jih določa zavarovalna pogodba in če so izpolnjeni drugi pogoji, zapisani v zavarovalni pogodbi (če ste zavarovani za primer nezgode, ki se pripeti kjerkoli in kadarkoli, boste dobili odškodnino pri vsakem dogodku, ki šteje za nezgodo, če pa ste zavarovani samo za nezgodo na delovnem mestu, ne boste dobili odškodnine, če se bo nezgoda pripetila v prostem času). Zavarovalnice običajno postavljajo še pogoj, da zavarovanje velja za tiste posledice nezgode, ki so dokumentirane z zdravniškimi izvidi.
Višina izplačane zavarovalnine se določi glede na višino zavarovalne vsote, ki je navedena v zavarovalni polici.
- Zavarovalnina v primeru nezgodne smrti se izplača, če zavarovanec zaradi nezgode umre. Bodite pozorni na omejitve, ki veljajo za otroke, mlajše od 14 let. Mnoge zavarovalnice, ko gre za smrt otroka, izplačajo le nadomestilo za pogrebne stroške največ do višine zavarovalne vsote.
- Zavarovalnina v primeru invalidnosti se določa glede na stopnjo invalidnosti, ki je nastala zaradi nezgode. Celotno zavarovalno vsoto boste dobili izplačano, če je ugotovljena popolna invalidnost, v nasprotnem primeru pa le določen odstotek zavarovalne vsote, ki ustreza stopnji invalidnosti. Tu ločimo:
- linearno zavarovanje invalidnosti, pri katerem je zavarovalnina sorazmerna deležu stopnje invalidnosti (recimo 75 % zavarovalne vsote za 75 % invalidnost) in
- progresivno zavarovanje invalidnosti, pri katerem obveznosti zavarovalnice pri višjih stopnjah invalidnosti progresivno naraščajo. Progresivne stopnje se med posameznimi zavarovalnicami razlikujejo, načeloma pa gre za to, da za 75 % invalidnost dobite npr. 100 % zavarovalne vsote, za 100 % invalidnost pa npr. 150 % zavarovalne vsote.
Če ste zavarovani za dodatne primere, zavarovalnica povrne stroške (npr. zdravljenja, kozmetičnih operacij...) ali izplača nadomestilo (dnevno nadomestilo, nadomestilo za bolnišnični dan, za operacije, za bolečine...).
Kaj morate storiti, ko se pripeti nezgoda?
- Takoj, ko je mogoče (običajen rok je 48 ur), obiščite zdravnika ali pokličite zdravniško pomoč.
- Ukrenite vse potrebno za zdravljenje in se ravnajte po zdravnikovih navodilih.
- Na obrazcu za prijavo nezgode prijavite nezgodo zavarovalnici in sporočite podatke o nezgodi; predložite tudi zdravniška potrdila in izvide.
- Če zahtevate povrnitev stroškov, morate zavarovalnici predložiti originalne račune.
Na kaj morate paziti, ko sklepate nezgodno zavarovanje?
- Najprej preverite, v kolikšnem obsegu so posamezni nezgodni primeri že zavarovani v okviru drugih vrst zavarovanja, ki ste jih že sklenili, saj se boste tako izognili dodatnim stroškom za plačilo premije za dogodke, za katere ste že zavarovani.
- Smotrno je, če se odločite za zavarovanje z neomejenim jamstvom, paziti pa morate na posebnosti pri posameznih zavarovalnicah. Tako je treba pri nekaterih doplačati za nezgode, ki se zgodijo v tujini, ali za dejavnosti, pri katerih je verjetnost, da se bo pripetila nezgoda, večja.
- Primerjajte ponudbo več zavarovalnic in v njihovih splošnih in posebnih pogojih preverite, katere dogodke vsaka od njih šteje za nezgodo in predvsem katere izključuje. Tako boste preprečili razočaranje, ko bi ob prijavi nezgode ugotovili, da za tak primer niste zavarovani.
- Bodite pozorni na posebnosti, ki veljajo za zavarovanje otrok ali starejših oseb. V večini je nezgodno zavarovanje omejeno na starost od 14 do 75 let, obstajajo pa posebne vrste nezgodnega zavarovanja za otroke (npr. za predšolske otroke, šolarje, dijake...) in za starejše. Če ste starejši, bodite pozorni na zniževanje zavarovalne vsote, do katere ste upravičeni, ob dopolnjeni določeni starosti (primer ene od zavarovalnic: ko dopolnite 60 let, se zavarovalna vsota zniža za 40 %).
- Dodatna tveganja vključite v zavarovanje le na podlagi svojih potreb in finančnih zmožnosti.
- Pri določanju zavarovalne vsote upoštevajte lastne potrebe, dejavnosti, s katerimi se ukvarjate, obseg kritja, ki ga zagotavljajo že sklenjena zavarovanja in približno izpad izgubo dohodkov ter stroške, ki bi jih bo povzročila nezgoda.
- Povprašajte, kakšen je postopek za prijavo nezgode zavarovalnici (v podrobnostih se lahko razlikuje med posameznimi zavarovalnicami), da ne boste zamudili možnosti za pridobitev zavarovalnine.
|
