V prejšnji številki Finančne priloge smo pisali o primeru potrošnika, ki so mu zlikovci s pomočjo lažnega spletnega mesta banke ukradli sredstva z bančnega računa. Potrošnika po Zakonu o plačilnih storitvah bremeni škoda le do 150 EUR, če ni ravnal naklepno ali hudo malomarno, škodo nad tem zneskom pa mu mora povrniti banka. Žal smo pri bankah opazili nekorektno prakso, ki pri takšnih primerih zlorabe zvalijo krivdo na potrošnika in sredstev ne povrnejo, potrošnik pa je pred težko in drago nalogo, kako dokazati nasprotno.

Našega člana, ki mu je banka očitala hudo malomarnost pri uporabi spletne banke, smo podprli pri obravnavi njegovega primera na Poravnalnem svetu pri Združenju bank Slovenije, kamor ga je napotila Banka Slovenije. Pri tem smo bili uspešni, saj je Poravnalni svet na podlagi predloženih dokazov odločil, da potrošnik ni ravnal hudo malomarno ter da je banka dolžna povrniti škodo nad 150 evri. Razočaranje pa je bilo veliko, ko je NLB sporočila, da te odločitve ne bo spoštovala. To je storila, ne da bi potrošniku dokazala hudo malomarnost, zato smo jo zaradi kršitve že omenjenega zakona prijavili Banki Slovenije. Ta lahko sicer banki izreče sankcijo, ne more pa ji naložiti, da povrne denar potrošniku, ker za to nima pristojnosti.

Ta primer nazorno kaže, da je varstvo potrošnikov pri finančnih storitvah v praksi slabo urejeno in marsikdaj neučinkovito. Podobna ugotovitev velja za reševanje sporov, saj banke ne spoštujejo odločitev oz. mnenj Poravnalnega sveta pri Združenju bank Slovenije, ki so ga kot organ za zunajsodno reševanje sporov na bančnem področju ustanovile same. ZPS že dalj časa opozarja pristojne organe, da reševanje sporov ni ustrezno urejeno, saj Poravnalni svet ne izpolnjuje priporočil Evropske komisije o neodvisnosti in nepristranskosti, da banke ne upoštevajo njegovega mnenja in da je treba s posebnim zakonom celovito in učinkovito urediti reševanje potrošniških sporov. Nadzornik trga bančnih storitev zakonsko nima ustrezne podlage za odločanje o kršitvah pogodbenih razmerij med potrošniki in bankami, zato ostane potrošnikom le še draga in dolgotrajna sodna pot.

V tej številki VIP-a lahko v Ljubljanski deklaraciji o potrošnikih in finančnih storitvah preberete, kateri ukrepi so potrebni, da se kaj takega ne bi več dogajalo, torej da bomo imeli učinkovite in konkurenčne finančne trge, ki bodo delovali v korist vseh njihovih udeležencev. Pot je žal še dolga, vendar pa smo optimistični. Trenutno stanje pa dolgoročno ne koristi nikomur.