S 1. januarjem letos so banke in hranilnice v okviru Združenja bank Slovenije vzpostavile SISBON, sistem za medsebojno izmenjavo podatkov o boniteti komitentov. SISBON, zamišljen kot orodje za boljše upravljanje bank s kreditnimi tveganji, potrošnikom prinaša številna tveganja. Banke namreč nameravajo v omenjeni sistem vključiti tudi širok krog drugih ponudnikov; omogočeno bo učinkovito trženje z osebnimi podatki potrošnikov, banke in ostali ponudniki pa se bodo zdaj lažje osredotočili na dobičkonosne stranke in maksimiranje dobička pri vsakemu posameznemu potrošniku.

Kaj je SISBON?

SISBON je informacijski sistem, ki so ga banke in hranilnice vzpostavile 1. 1. 2008 tako, da so omogočile medsebojno izmenjavo in obdelavo osebnih podatkov o komitentih, ki so povezani z njihovo kreditno sposobnostjo. Dostop do teh podatkov, ki zajemajo celotno finančno poslovanje potrošnika, bo bankam omogočal lažje odločanje o tem, ali bodo kredit odobrile in pod katerimi pogoji.

Poslušajte: glasovna izjava svetovalca za finančne storitve pri ZPS Boštjana Krisperja

Do zdaj je imela banka relativno omejen dostop do podatkov o finančnem stanju potrošnika, ki je zaprosil za kredit, pa ni bil njen komitent: zahtevala je lahko le bančne izpiske o poslovanju v preteklih mesecih. SISBON pa omogoča banki, da na podlagi potrošnikove prošnje za kredit dobi vpogled v njegovo celotno finančno poslovanje, od transakcijskih računov, limitov, kreditov in kartic, do poroštev, zaposlitve in njegove plačilne discipline v zadnjih šestih letih. Na podlagi teh podatkov bo banka presodila, kolikšno posojilo mu še lahko odobri in pod katerimi pogoji.

Uvajanje SISBON-a in obveščanje komitentov

Vzpostavitev SISBON-a so banke pripravljale že nekaj let. Že leta 2006 so sistem predstavile tudi Zvezi potrošnikov Slovenije, vendar se je, najbrž zaradi kritičnih stališč ZPS, komunikacija na tej točki tudi končala. Leta 2007 je Združenje bank Slovenije o uvajanju SISBON-a za neobvezna mnenja zaprosilo tudi Urad informacijskega pooblaščenca. Med drugim je bil Urad kritičen do vsebine predlaganih pristopnih izjav, s katerimi naj bi potrošniki dali soglasje svoji banki za posredovanje njihovih podatkov v SISBON. Po tej kritiki so se banke očitno odločile, da pristopnih izjav svojih komitentov ne potrebujejo, te pa od 1. januarja letos že posredujejo v bazo podatkov SISBON.

Kritika SISBON-a

1. Zveza potrošnikov Slovenije posredovanje velike količine osebnih podatkov potrošnikov v bazo SISBON brez prošnje za njihovo privolitev in brez primernega obveščanja smatra za sporno in nekorektno do potrošnikov.

2. Določila Zakona o bančništvu, ki bankam nalaga vzpostavitev sistema za izmenjavo informacij o boniteti komitentov, so presplošna. Na tako občutljivem področju, kot so podatki o finančnem poslovanju, bi zakon moral natančno predpisati nabor podatkov, ki jih banke še lahko zbirajo, namesto da jim ta prepušča proste roke.

3. Cilj SISBON-a je postopno vključevanje drugih tržnih akterjev v izmenjavo podatkov o boniteti potrošnikov. To so lahko predvsem nebančni kreditodajalci, leasinške hiše, ponudniki telekomunikacijskih in energetskih storitev, kataloška prodaja, najemodajalci… Na podlagi Zakona o bančništvu, katerega cilj je upravljanje s kreditnimi tveganji bank, nameravajo banke osebne podatke potrošnikov tržiti drugim podjetjem.

4. Nabor podatkov o boniteti potrošnikov, ki se bodo zbirali v SISBON-u, je zelo širok, vanj pa bodo vključeni praktično vsi potrošniki. Na podlagi teh podatkov bodo banke lahko presodile, s katerimi potrošniki se sploh splača poslovati, predvsem pa koliko kreditov lahko še tržijo potrošnikom, ne da bila s tem ogrožena njihova plačilna sposobnost. Cilj takšnega sistema je osredotočenje na profitabilne potrošnike in njihovo kreditiranje »do roba«. Tako bo bankam omogočeno maksimirati dobičke pri vsakem individualnem komitentu.

5. Na podlagi podatkov iz SISBON-a nameravajo banke razviti interne ali skupne sisteme credit scoringa. Razviti bodo kriteriji, po katerih bodo potrošniki uvrščeni v različne bonitetne razrede. Bonitetni razred odraža možnost tveganja, da bo potrošnik bankrotiral, obenem pa tudi vrednost poslov, ki jih banka z njim lahko sklene s še sprejemljivim tveganjem. Banka bo torej potrošniku v visokem bonitetnem razredu ponudila posojilo pod ugodnimi pogoji, saj si dolgoročno sodelovanje z njim obeta kot dobičkonosno. Potrošniku iz nižjega bonitetnega razreda bo banka posojilo zavrnila ali pa ga odobrila pod občutno slabšimi pogoji (z višjo obrestno mero). Sisteme vzpostavljanja bonitetnih razredov bodo lahko vzpostavili ali pa se jih udeležili tudi drugi člani SISBON-a, ki niso banke.

6. V Pravilih poslovanja SISBON-a ni nobenih določil o sankcijah za posredovanje napačnih osebnih podatkov in za zlorabo podatkov v sistemu.

Predlogi ZPS o SISBON-u

1. Po mnenju ZPS je Zakon o bančništvu preveč splošen za učinkovito urejanje tako občutljivega področja kot je varstvo osebnih podatkov o potrošnikih. Zato je potrebna sprememba Zakona o bančništvu.

2. Osebni podatki o finančnem poslovanju so preobčutljivi, da bi z njimi upravljalo bančno interesno združenje, saj pri tem obstaja velika možnost konflikta interesov. ZPS predlaga, da se takšna zbirka podatkov, v kolikor je potrebna, nahaja pri nepristranski neprofitni instituciji (npr. Banka Slovenije, AJPES,…).

3. Vključevanje drugih ponudnikov blaga in storitev v SISBON nima nobene zakonske podlage, prav tako pa je nesprejemljivo, da banke sistem za upravljanje s tveganji poslovanja zlorabijo za tržne namene. ZPS bo od pristojnih institucij zahtevala, da preprečijo razpolaganje z osebnimi podatki v SISBON-u vsem podjetjem, ki niso banke ali hranilnice.

4. Obseg nabora podatkov, ki se zbirajo v SISBON-u, je prevelik zgolj za oceno tveganja bonitete komitentov. ZPS predlaga, da se v SISBON-u zbirajo le negativni podatki, to je podatki o preteklem neizpolnjevanju obveznosti s strani potrošnikov pri poslovanju z bankami.

5. ZPS predlaga, da se že v Pravilih poslovanja SISBON-a določi visoke sankcije za posredovanje napačnih osebnih podatkov in zlorabo teh podatkov.

6. Še preden banke začnejo vzpostavljati modele scoringa na podlagi podatkov iz SISBON-a, je potrebno natančno določiti kriterije uporabe podatkov in način obveščanja potrošnikov o uporabi modelov scoringa, da bi preprečili oškodovanja in diskriminacijo potrošnikov.

Kaj nam prinaša SISBON?

- Dražje storitve za finančno šibkejše ("the poor pay more") bodo pospešile socialno razslojevanje v Sloveniji.

- Če bo banka ocenila, da s potrošnikom ni dobičkonosno poslovati, mu bo lahko zavrnila tudi prošnjo za odprtje transakcijskega računa. Takšno finančno izključevanje bo nekaterim potrošnikom onemogočilo vsakršno sprejemljivo ekonomsko in socialno eksistenco.

- Banke imajo najraje potrošnike, ki jim lahko prodajo čim več storitev, takšne komitente pa si želijo "obdržati" za vse življenje. S podatki iz SISBON-a bo banka lahko natančneje ocenila, koliko finančnega bremena še lahko prenese potrošnik in ga bo lahko tako z manjšim tveganjem "servisirala" do roba. V odnosu med banko in potrošnikom ne gre več za to, kolikšen kredit potrebuje, temveč kolikšnega lahko prenese, da bo banka lahko maksimirala čimbolj povečala svoj dobiček pri vsakem komitentu.

- Potrošniki, ki so se pri več bankah pozanimali o pogojih najema hipotekarnega kredita ugotovijo, da je vsaka ponudba naslednje banke slabša. Razlog za to je scoring sistem, ki pogosto povpraševanje po kreditih oceni, kot da so jim pri drugih bankah prošnjo za kredit zavrnili (primer iz Nemčije).

- Nemška potrošniška organizacija je preverila pravilnost osebnih podatkov svojih zaposlenih v nemškem sistemu za izmenjavo podatkov o boniteti. Pri večini zaposlenih so bili podatki pomanjkljivi ali napačni. Napačni podatki lahko negativno vplivajo na pogoje kredita, ki jih potrošniku odobri banka, in tako vodijo v finančno oškodovanje potrošnika

- Potrošniki, ki se pogosto selijo, dobijo slabše kreditne ponudbe. Scoring sistem namreč pogoste selitve oceni kot izogibanje upnikom (primer iz Nemčije).

- Če se bo uporaba podatkov iz SISBON-a razširila tudi na druge ponudnike, se lahko izključevanje razširi tudi na področje telekomunikacij in energetike. Ponudnik mobilne telefonije bo lahko na primer zavrnil potrošnikovo prošnjo za sklenitev pogodbe, zato bo ta prisiljen uporabljati predplačniško storitev, ki je dražja (primer iz Nizozemske).

- Svoboda bank pri določanju internih kriterijev za presojo bonitete lahko povzroči tudi diskriminacijo na podlagi nacionalne pripadnosti, zaposlitve in naslova prebivališča (socialno šibkejše soseske in mesta).

- Ko bo banka zavrnila prošnjo za kredit, bo mogoče potrošnik prisiljen poiskati možnosti za posojilo pri drugih, nebančnih kreditodajalcih, ki denar praviloma posojajo po še višjih obrestnih merah. Ta podjetja se refinancirajo predvsem pri bankah, ki se s tem znebijo tveganja, dobičke pa ohranijo.

- Okvirna primerjava ponudbe na podlagi EOM, ki jo v svojih cenikih objavljajo banke, bo zelo otežena. Banke bodo namreč začele objavljati intervale EOM (npr. od 6 % do 10 %), iz katerih potrošnik ne bo mogel presoditi, s kakšno ponudbo lahko vsaj okvirno računa. Zaradi tega se bo zmanjšala preglednost trga in seveda tudi konkurenca med ponudniki.

- Spori med potrošnikom in ponudnikom, ki še niso razrešeni, so v bazi podatkov že dokumentirani kot neizpolnjevanje pogodb. Nerešen spor o upravičenosti računa za elektriko lahko na primer povzroči, da bo banka zavrnila prošnjo za kredit.