Namen postopka osebnega stečaja je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika. Upniki naj bi bili poplačani hkrati in v enakih deležih. Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži sam dolžnik ali pa upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.

Osebni stečaj je dovoljen zoper:

- fizično osebo, ki ima stalno ali začasno prebivališče v RS,
- potrošnika, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v RS, če v RS prejema plačo ali druge stalne prejemke ali če je njegovo premoženje v RS,
- proti podjetniku ali zasebniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v RS, če ima sedež v RS.

Stečajni postopek se vodi proti insolventnemu dolžniku. Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih zapadlih obveznosti (trajnejša nelikvidnost) ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Dolžnik, ki je potrošnik, je trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 EUR. Dolgoročno plačilno nesposoben pa je dolžnik, čigar vrednost premoženja je manjša od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost).

Dolžnik, ki je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ali pa je bil ta proti njemu vložen, mora sodišču podati poročilo o stanju svojega premoženja. Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more: sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso; brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva; odpreti novega transakcijskega ali drugega računa; se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

V stečajnem postopku vodi posle insolventnega dolžnika upravitelj in ga tudi zastopa. Tako mora upravitelj naslednji delovni dan po začetku postopka osebnega stečaja odpreti posebni denarni račun (fiduciarni denarni račun upravitelja), preko katerega sme sprejemati samo plačila na podlagi unovčenja stečajne mase in upravljanja stečajne mase; opravljati samo izplačila za stroške postopka osebnega stečaja in plačilo terjatev upnikov.

V stečajno maso spada vse premoženje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka in vse premoženje, doseženo z unovčevanjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Poleg navedenega v stečajno maso spadajo tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja in premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja, razen zakonsko izvzetih prejemkov.

Upravitelj mora v enem mesecu po opravljeni končni razdelitvi predložiti sodišču svoje končno poročilo, ki vsebuje med drugim tudi navedbo skupnega zneska unovčene stečajne mase in končni delež plačila terjatev upnikov. Sodišče na podlagi končnega poročila upravitelja izda sklep o končanju stečajnega postopka.

Stečajni dolžnik pa lahko pred koncem postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plačane. Da bi preprečili, da bi se dolžnik večkrat zaporedoma posluževal te možnosti, zakon določa, da mora od zadnjega pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti preteči najmanj deset let.

S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe osebnega stečaja. Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, če:

- ni bil vložen ugovor zoper odpust obveznosti,
- je bil ugovor pravnomočno zavržen ali zavrnjen.

Upniki lahko ugovarjajo proti odpustu obveznosti na podlagi naslednjih razlogov:

- če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano; če je dajal DURS-u neresnične, nepravilne podatke; če še ni preteklo 10 let od zadnjega osebnega stečaja; če je v zadnjih treh letih pred uvedbo stečaja prevzemal nesorazmerne obveznosti, ali razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.
- Če dolžnik sodišču ne posreduje poročila o stanju svojega premoženja.
- Če se dolžnik ne drži omejitev svoje poslovne sposobnosti.
- Če ne izpolnjuje svojih obveznosti do delodajalca oz. si ne išče dela, če ni zaposlen.

S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti.

Kaj bo zakon prinesel potrošnikom v finančni stiski?

Natančnejša ocena zaščite, ki jo bo zakon dejansko nudil prezadolženim potrošnikom v tem trenutku seveda ni možna, predvsem bo potrebno počakati, kako se bo razvijala sodna praksa na področju osebnih stečajev.

Glavna pomanjkljivost, na katero bi pri Zvezi potrošnikov Slovenije radi opozorili, je odsotnost vsakršne svetovalne službe, ki bi potrošnika podpirala pri komunikaciji s sodiščem in izdelavi natančnega finančnega in gospodinjskega načrta za uspešno premostitev preizkusnega obdobja. Raziskave v EU so pokazale, da je velik delež prezadolženih potrošnikov v hudi psihični stiski zaradi na videz brezupne finančne situacije. V večini pravnih sistemov osebnega stečaja, ki so primerljivi s slovenskim takšne službe obstajajo, saj so nepogrešljive za omogočanje novega začetka prezadolženim potrošnikom.

Zveza potrošnikov Slovenije se že daljše obdobje ukvarja s problemom in vzroki prezadolženosti v Sloveniji, prav tako pa je s svojimi evropskimi partnerji udeležena v dialogu z Evropsko komisijo o vzpostavitvi skupnih mehanizmov za preprečevanje in zmanjšanje prezadolženosti. Na podlagi teh izkušenj se bo pri pristojnih institucijah zavzemala za čimprejšnjo vzpostavitev svetovalnega sistema za podporo potrošnikom.