Vrhovno državno tožilstvo je ugodilo predlogu varčevalca, člana Zveze potrošnikov Slovenije, da zoper pravnomočno sodbo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovno državno tožilstvo je v javnem interesu zaradi zagotovitve enotne sodne prakse glede razlage spornega in nejasnega pogodbenega določila glede spreminjanja pogodbene obrestne mere predlagalo, da Vrhovno sodišče RS razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Kot smo že poročali, je okrožno sodišče odločilo, da je banka z zniževanjem obrestne mere kršila pogodbo o modrem varčevanju. Vendar pa je sodišče štelo, da bančna brošura, v kateri je banka zapisala za vsako leto varčevanja povečano obrestno mero, za banko ni zavezujoča, zato je odločilo, da se upošteva povišana obrestna mera le, če jo je banka sprejela s svojim sklepom. Če pa je banka obrestne mere s svojimi sklepi samo zniževala, se mora uporabiti začetna obrestna mera za celotno obdobje varčevanja. Višje sodišče je sodbo potrdilo. Čeprav je s pravnomočno sodbo v večinskem delu odločeno v korist varčevalca, saj je bila banka dolžna varčevalcu izplačati razliko v privarčevanih sredstvih, pa je po mnenju ZPS nepravilno odločeno o vprašanju, kakšen pomen imajo gradiva, ki jih banka ponuja potencialnim varčevalcem pred sklenitvijo pogodbe.

ZPS je namreč poleg pogodb NLB o Modrem varčevanju pregledala tudi nekatere depozitne in rentne pogodbe drugih slovenskih bank in prav tako ugotovila, da so banke ob sklepanju pogodb varčevalcem izročile bančno gradivo, v katerem je bila predstavljena ugodna ponudba, da pa so pogodbe napisane nejasno in pomanjkljivo, da vsebujejo določila, ki dovoljujejo bankam, da enostransko s svojimi sklepi spreminjajo pogodbeno obrestno mero ter da o spremembah obrestnih mer svojih komitentov sploh ne obveščajo. Zato bo končna sodna odločitev pomembna ne le v sporu z Novo ljubljansko banko, ampak bo predstavljala zaradi opisane prakse finančnih ponudnikov izredno pomemben judikat na področju varstva pravic potrošnikov na celotnem finančnem področju, kjer se potrošnik kljub oškodovanju izredno redko odloči za sodni postopek zoper finančno institucijo.

Dosedanji potek dogodkov

Zveza potrošnikov Slovenije je pomagala vsem varčevalcem Modrega varčevanja, opozarjamo pa, da bi moralo zaradi pomembnega vpliva na poslovanje vseh finančnih organizacij o vprašanju odgovornosti banke za trditve v "informacijski" brošuri presoditi Vrhovno sodišče RS.

Zveza potrošnikov Slovenije se že več kot tri leta ukvarja s problematiko Modrega varčevanja, produkta NLB, pri katerem je banka obljubljala vsakoletno rast obrestnih mer in visoke prihranke, obresti pa so se kljub v pogodbi zapisanemu vsakoletnemu zviševanju v resnici zniževale. ZPS je v tem obdobju igrala pomembno vlogo pri uveljavljanju pravic varčevalcev Modrega varčevanja:

- saj je zaradi naših aktivnosti NLB vsem svojim komitentom (po lastnih izjavah) ponudila izvensodno poravnavo,

- dosegli smo izboljšanje varstva potrošnikov - komitentov vseh slovenskih bank, saj smo na problem opozorili Banko Sloveniji, ki je sredi lanskega leta sprejela Priporočila o načinih obračuna obresti za posle s  prebivalstvom z namenom doseganja večje preglednosti pri poslovanju bank (več v nadaljevanju),

- članom ZPS, ki so vložili tožbe, pa smo skozi celoten proces nudili strokovno pomoč in tistim, ki so se za tožbo odločili, financirali stroške zastopanja na sodišču. Prva sodba je nedavno postala pravnomočna, v njej pa je sodišče odločilo, da je banka z zniževanjem obrestne mere kršila pogodbo in je zato varčevalcu dolžna izplačati razliko. Prisodilo je tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva izplačila, in ne šele od vložitve tožbe.

Kot smo že poročali, sta bili lani na sodišču v Trbovljah in sodišču v Ljubljani sprejeti sodbi, v katerih sta sodišči odločili, da banka z zniževanjem obrestne mere kršila pogodbo. Ker pa sta sodišči šteli, da brošura, ki jo je dobil varčevalec v banki, ni ponudba, sta odločili, da se upošteva povišana obrestna mera le, če jo je banka sprejela s svojim sklepom. V primeru, kjer je banka obrestne mere samo zniževala, pa se mora uporabiti začetna oz. v pogodbi napisana obrestna mera za celotno obdobje varčevanja. Obe stranki sta se pritožili na Višje sodišče v Ljubljani, ki je v obeh zadevah pritožbo banke v celoti zavrnilo. Pritožbi enega varčevalca je pritožbeno sodišče ugodilo in delno razveljavilo sodbo nižjega sodišča, ker ni upoštevalo sklepa o povišanju obrestne mere. V drugi zadevi pa je višje sodišče v celoti potrdilo sodbo ljubljanskega sodišča, zato je ta sodba postala pravnomočna.

Čeprav je s pravnomočno sodbo v večinskem delu odločeno v korist varčevalca, saj banka ne sme zniževati obrestne mere v nasprotju s pogodbo, pa je po mnenju ZPS nepravilno odločeno o vprašanju, kakšno odgovornost nosi banka za gradiva, ki jih ponuja potencialnim varčevalcem pred sklenitvijo pogodbe. Zato je varčevalecpo posvetovanju z ZPS predlagal Vrhovnemu državnemu tožilstvu, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri odloča Vrhovno sodišče.

ZAKAJ JE POTREBNA PRESOJA VRHOVNEGA SODIŠČA?

Sodba v sporu o Modrem varčevanju v vseh vprašanjih bo predstavljala zelo pomemben judikat na področju varstva pravic potrošnikov na finančnem področju, kjer se posameznik izredno redko odloči za sodni postopek zoper finančno institucijo. Zato je tudi odločitev o vprašanjih, kaj pomeni bančna brošura, kakšno odgovornost nosi banka (ali druga finančna organizacija) za trditve v svojem gradivu, kako se tolmačijo nejasna pogodbena določila in ali je banka dolžna obveščati potrošnika o vseh bistvenih spremembah, ki se tičejo njunega pogodbenega razmerja, bistvenega pomena. Zato je nujno, da odločitev okrožnega in višjega sodišča preveri še Vrhovno sodišče. Odločitev bo po našem prepričanju vplivala na ravnanje vseh slovenskih bank in tudi drugih finančnih organizacij v pogodbenih razmerjih s potrošniki in ne pomeni le ureditev enega pogodbenega razmerja.

ZPS je namreč poleg pogodb NLB o Modrem varčevanju pregledala tudi nekatere depozitne pogodbe drugih slovenskih bank in ugotovila, da so pogodbena določila napisana nejasno, da določila dovoljujejo bankam, da enostransko s svojimi sklepi spreminjajo pogodbeno obrestno mero ter da o spremembah obrestnih mer svojih komitentov ne obveščajo. Na probleme potrošnikov na področju bančnih storitev (pri kreditih in depozitih) je Zveza potrošnikov Slovenije opozorila tudi Banko Slovenije, ki je sredi leta 2008 sprejela Priporočila o načinih obračuna obresti za posle s prebivalstvom z namenom doseganja večje preglednosti pri poslovanju bank. Posebno poglavje je namenjeno priporočilom za depozitno poslovanje. Priporočila se bodo uporabljala od julija letos.

KAKO NAPREJ ? - Obvestilo za člane

Na skupnem sestanku 15. aprila 2009 so predstavniki NLB poudarili, da je banka zainteresirana čim prej izplačati tudi ostale tožnike po "kriterijih" pravnomočne sodbe. Zato bo banka predložila ustrezne izračune glavnic, izračun zamudnih obresti pa bo pripravila pred poplačilom. ZPS se je strinjala, da bo po prejemu izračunov s ponudbo banke seznanila vse svoje člane. Ker pa smo predlagali vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, bodo vsi člani hkrati s ponudbo banke seznanjeni tudi o možnostih nadaljevanja sodnih postopkov v posamičnih zadevah. Odločitev državnega tožilca, ali bo vložil predlagano zahtevo, pa bo znana najkasneje konec junija.

Preberite tudi:

Modro varčevanje - dosedanji potek dogodkov