Obrestne mere pri kratkoročnih depozitih smo primerjali že na začetku tega leta. Ponudbe pa smo analizirali ravno v obdobju, ko so bile obrestne mere najbolj nestalne, zato smo se odločili, da jih bomo še enkrat preverili zdaj, ko se je njihovo gibanje nekoliko umirilo. Tudi tokrat smo ob bok kratkoročnemu postavili dolgoročno varčevanje. Za razliko od raziskave v začetku leta, ko smo obravnavali obročna varčevanja, smo sedaj prečesali ponudbo in lastnosti dolgoročnih depozitov, ki jih banke preteklem letu najbolj dinamično oglašujejo. Pregledali smo dolgoročne vezane vloge s fiksno obrestno mero in raziskali, kaj storiti, če med trajanjem vezave nepričakovano potrebujemo sredstva.

Kratkoročna vezava – obrestne mere padajo

Vpogledni varčevalni računi

Dolgoročna vezava

Nepredvidena finančna potreba v času, ko so sredstva vezana

Bankam in dvema hranilnicama smo poslali vprašalnik s prošnjo, da ga izpolnijo. Odgovorilo je 14 bank in dve hranilnici. Podatke za Banko Celje, Banko Sparkasse in Factor banko, ki na naš vprašalnik niso odgovorile, pa smo poiskali na njihovih spletnih mestih.

Kratkoročna vezava – obrestne mere padajo

Pri pregledu ponudbe kratkoročno vezanih vlog smo izhajali iz istih predpostavk kot v primerjavi, ki smo jo predstavili v marčevski številki Vipa v članku Varčevanje – primerjava se izplača. Primerjali smo zneske varčevanja v višini 1.000, 5.000 in 20.000 € za štiri obdobja vezave do enega leta. Razmere so tokrat varčevalcem nekoliko manj naklonjene, saj so se obrestne mere občutno znižale. Če smo še v začetku leta lahko sklepali enomesečne depozite po obrestni meri od 2 % do 4,30 % (za depozit v višini 1.000 €), je stanje v drugi polovici leta za varčevalce precej manj ugodno – obrestne mere za isto ročnost (in znesek) so namreč zdaj v razponu od 1,15 % do 2,25 %. Pri navidezno nizkih obrestnih merah pa moramo poudariti, da je tudi inflacije trenutno zelo nizka. Dokler bo inflacija na tej ravni, ponudba kratkoročnih depozitov ni tako neugodna, kot se zdi na prvi pogled.

Ne smemo zanemariti dejstva, da večina bank za vezavo sredstev zahteva, da pri njih odprete račun (če ga še nimate). Največkrat bo zadostoval poseben referenčni račun, medtem ko boste pri drugih bankah prisiljeni odpreti osnovni bančni račun. Kot je razvidno iz tabele št. 1, bo šest bank (kot da bi se branile novih strank) odpiranje računa celo zaračunalo. Dodatnega računa ni treba odpreti pri Factor banki, iz Delavske hranilnice pa so nam sporočili, da pri njih to sicer ni pogoj, je pa zaželeno. Če boste za potrebe depozita odprli račun pri drugi banki, upoštevajte tudi strošek nakazila z vašega bančnega računa na račun pri banki, kjer boste varčevali.

Vpogledni varčevalni računi

Za tiste, ki svojega denarja iz različnih razlogov ne želijo vezati, želijo pa ga vsaj nekoliko oplemenititi, smo preverili, kako se je vsesplošen padec obrestnih mer za varčevanja odrazil pri vpoglednih varčevalnih računih, ki so še v začetku leta obljubljali solidne obresti. Vpogledni varčevalni računi so primerni predvsem za parkiranje večjih vsot denarja, za katerega še ne vemo, za kaj ga bomo uporabili ali naložili, za nekatere pa je to tudi posebna rezerva za nepredvidljive dogodke in stroške v prihodnosti. Plačilni promet na teh računih ni mogoč, sredstva pa nanje vplačujete oz. jih z njih dvigujete prek vašega bančnega računa.

Banke smo povprašali o ponudbi varčevalnih računov, pri katerih so sredstva na voljo takoj, hkrati pa se obrestujejo po nekoliko višji obrestni meri kot na navadnem transakcijskem računu. Kot pogoj smo zapisali, da lahko vsak potrošnik odpre varčevalni račun pri banki, čeprav ni njen komitent.

  Vsem našim zahtevam sta zadostila le vpogledna varčevalna računa Diba in E- obresti. Tudi pri teh dveh pa je zdaj stanje za varčevalce manj ugodno. Še v začetku leta so bila lahko sredstva potrošnikov pri Zvezi bank obrestovana po 3,50-odstotni in na računu E-obresti po 3,80-odstotni obrestni meri, zdaj pa sta se obrestni meri zmanjšali in sta manj kot dva odstotka. Kljub temu pa je njuna ponudba še vedno skladna s povprečjem ponudbe za depozite do dveh mesecev. Z vpoglednimi varčevalnimi računi je vaš obrestni prihranek lahko neprimerno večji, kot če bi denar pustili na vašem bančnem računu.

Znižanje obrestnih mer je za varčevalca seveda razočaranje, vendar mu vpogledni varčevalni računi omogočajo veliko fleksibilnost. Če boste redno preverjali gibanje obrestnih mer, lahko pravočasno reagirate in se odločite za ugodnejšo obliko varčevanja. Banki imata na spletnih straneh zapisano, da se obrestne mere spreminjajo s sklepom banke (za E-obresti je to na primer vsak mesec), o spremembi obrestne mere pa bodo stranke obveščene še preden bo nova obrestna mera začela veljati.

Dolgoročna vezava

TABELA 3 - dolgoročni krediti

Daljša vezava, višje obresti

O dolgoročni vezavi govorimo, če sredstva vežemo za obdobje, ki je daljša od enega leta. Jasno je, da banke za krajše obdobje vezave sredstev ponujajo nižje obresti kot za daljše. Če imate na razpolago določeno vsoto denarja, za katero ste prepričani, da je v kratkem času ne boste potrebovali, lahko razmislite tudi o sklenitvi depozita za daljše časovno obdobje, saj bo tako obrestna mera ugodnejša. Večina bank prav tako ponuja višje obrestne mere, če so zneski vezave večji. Banke intenzivno oglašujejo dolgoročne depozite, ker jih je finančna kriza prisilila k okrepljenemu poslovanju na področju tradicionalnih bančnih storitev. Ugodne ponudbe dolgoročnih depozitov (ki so bili prej zapostavljeni) so za potrošnike seveda dobrodošle, kljub temu pa je potrebna previdnost. Z dolgoročno vezavo se boste za daljši čas praktično odpovedali svojim sredstvom, nikoli pa ne morete vedeti, kakšne izzivi vas čakajo v prihodnosti.

Vse banke, ki so odgovorile na naš vprašalnik, ponujajo fizičnim osebam dolgoročne depozite v domači valuti po fiksni obrestni meri. Nekatere banke imajo v svoji ponudbi poleg omenjenih dolgoročnih depozitov tudi depozite v tujih valutah in dolgoročne depozite po spremenljivi obrestni meri, ki je običajno vezana na referenčno obrestno mero euribor. Pri dolgoročnem varčevanju je po našem mnenju pomembno vedeti, s kakšnim donosom lahko računamo, zato smo se osredotočili na depozite s fiksno obrestno mero.

Kar nekaj bank je imelo v času, ko smo pripravljali članek, na svojih spletnih straneh objavljene posebne ponudbe dolgoročnih depozitov, ki so bile resnično ugodnejše od druge ponudbe za vezavo sredstev. Tudi tokrat se je potrdila ugotovitev iz primerjave obrestnih mer depozitov na začetku tega leta: primerjava med bankami (hranilnicami) se gotovo izplača. Razlike v višini obresti pridejo še toliko bolj do izraza na dolgi rok, zato, če se odločate za dolgoročni depozit, dobro preglejte ponudbo depozitov ter posebnih akcij v času sklepanja depozita. Tako kot pri kratkoročnih boste tudi pri sklepanju dolgoročnih depozitov potrebovali osnovni bančni račun, če nameravate varčevati pri drugi banki.

Sklepanje dolgoročnih depozitov prek spletne banke

Če uporabljate storitve spletne banke, vas bo razveselil podatek, da lahko pri večini bank sklenite dolgoročni depozit tudi prek spleta. Med bankami, ki so odgovorile na naš vprašalnik, te možnosti zaenkrat ne ponujata le Abanka in Banka Volksbank. Če ste uporabnik spletnih bančnih storitev pri Banki Koper ali NLB, pa boste ob sklenitvi depozita prek spleta lahko dobili tudi boljšo obrestno mero, kot če bi se v banki osebno oglasili in uredili depozit.

Pomembno je, da pred sklepanjem pogodbe prek spletne banke obvezno preberete pogodbo in splošne pogoje ter preverite, ali je vse zapisano tako kot v informativni ponudbi. Če naletite na nejasnosti, povprašajte v banki; če pa naletite na težave, lahko za pomoč prosite tudi nas.

Izplačilo obresti pred koncem vezave

Če ste se odločili vezati večji znesek za dalj časa (več kot eno leto), obresti pa želite dobiti, še preden bo vezava potekla, vam večina bank ponuja možnost izplačila obresti v krajših časovnih intervalih. Izbirate lahko med mesečnim, trimesečnim, polletnim in letnim izplačilom obresti. Če želite dobivati rento, vsekakor tudi povprašajte, ali izplačilo obresti v krajših časovnih intervalih vpliva na višino obrestne mere depozita. Nekatere banke namreč za tovrstno možnost ponujajo nekoliko nižjo obrestno mero kot za depozite, ko prejmete obresti ob izteku vezave. Če rente ne potrebujete, se je bolje odločiti za depozit z izplačilom obresti ob koncu vezave, saj vam v času vezave ne bo treba razmišljati o tem, kako boste naložili izplačane obresti.

Obdavčitev obresti

Periodično izplačilo obresti pred potekom vezave je z dohodninskega vidika predvsem zanimivo za tiste, ki bodo vezali večji znesek za več let in tako z obrestmi pridobili večjo vsoto denarja. V Sloveniji so namreč obresti obdavčene le, če je presežena določena letna skupna vsota obresti. Ta je bila v preteklem letu 1.000 €, z 20 % stopnjo pa so bile obdavčene le obresti, ki so bile nad to vrednostjo. Če se odločite za izplačilo obresti v krajših časovnih obdobjih, si lahko tako prihranite plačilo dohodnine, ki bi jo morebiti morali plačati, če bi se odločili za izplačilo obresti ob zapadlosti depozita.

Če se boste odločili za depozit z enkratnim izplačilom obresti ob zapadlosti depozita, pa imate možnost, da ob sklenitvi depozita v banki podpišete izjavo, da želite, da se obresti obračunavajo in obdavčujejo v vsakem davčnem letu sproti in ne le ob izteku vezave sredstev. S tem boste prav tako prihranili pri plačilu (visoke) dohodnine.

Nepredvidena finančna potreba v času, ko so sredstva vezana

Kljub skrbnemu načrtovanju vas lahko presenetijo nepredvideni dogodki, ki povzročijo nenačrtovane stroške oz. denarne potrebe. Če nujno potrebujete vezana denarna sredstva, večina bank ponuja dve možnosti: najem t. i. premostitvenega kredita, pri katerem sredstva ostanejo vezana, ali pa razvezavo sredstev oz. odstop od depozitne pogodbe.

Razvezava sredstev

Pri tej možnosti je treba poudariti, da je večina bank v odgovorih na vprašalnik zapisala, da je prekinitev vezave mogoča le v izjemnih primerih, kot so npr. smrt deponenta, izselitev iz države, naravna nesreča, itd. Izpostavili bi le Hypo Alpe-Adria-Bank, ki je v vprašalniku navedla, da je prekinitev depozita mogoča kadarkoli, in SKB banko, ki je zapisala, da deponent v skladu z depozitno pogodbo v času vezave ne more odstopiti od pogodbe.

Večinoma banke zahtevajo, da jim potrošnik posreduje pisno vlogo o odstopu od pogodbe, ki se običajno obravnava individualno. Nekatere banke "kaznujejo" deponente za odstop od pogodbe tako, da jim zaračunajo stroške odstopa v višini določenega odstotka privarčevanega zneska ali pa fiksni znesek. Druge banke znižajo obrestno mero, po kateri so se sredstva obrestovala do dneva razvezave, tretje pa uporabijo kombinacijo obeh načinov – znižanje obrestne mere ter zaračunavanje stroškov odstopa od pogodbe. Pred sklenitvijo pogodbe skrbno preverite, kako je z možnostjo predčasne razvezave sredstev. Pogodbo o vezavi sklepate za daljše časovno obdobje, zato ne smete kar pozabiti na možnost, da boste denar mogoče predčasno potrebovali.

Premostitveni kredit

Če ste se pri finančnem načrtovanju ušteli in prekinitev depozita zaradi izjemnih dogodkov ne pride v poštev, vam večina bank ponuja izhod v sili v obliki t. i. premostitvenega kredita. Edina dobra plat tega kredita je, da boste pravočasno dobili potrebna denarna sredstva, seveda pa bo cena za to visoka.

Banke imajo različno politiko pri določanju obrestne mere za premostitvene kredite. Nekatere jih obrestujejo po fiksni obrestni meri, druge določijo za kredit enako obrestno mero kot velja za depozit, povečano za določeno število odstotnih točk, tretje pa uporabljajo kombinacijo obeh načinov – del kredita po enaki obrestni meri kot za depozit, del pa po obrestni meri za depozit, povečani za določen pribitek. Nekatere banke pri najemu premostitvenega kredita zaračunajo tudi stroške odobritve, večina pa jih prav tako zahteva, da je znesek kredita manjši od zneska depozita in da se kredit poplača še pred ali vsaj istočasno, kot se depozit razveže.

Praviloma so obrestne mere za premostitveni kredit višje od obrestih mer za depozit (le UniCredit banka je v svojem odgovoru zapisala, da je lahko obrestna mera za kredit enaka kot za depozit) in lahko se zgodi, da boste imeli zaradi najema premostitvenega kredita več stroškov, kot bo izkupiček iz obresti, ki jih boste dobili od vezave sredstev. Lahkomiselno bi bilo verjeti, da banka vašega slabega finančnega načrtovanja ne bo izkoristila sebi v prid. Dobro premislite, preden se odločite vezati svoj denar za daljše obdobje. Naj vas ne premamijo le višje obrestne mere za daljše obdobje vezave.