ZPS nadaljuje uspešno akcijo uveljavljanja pravic varčevalcev Modrega varčevanja (Nove ljubljanske banke), saj je Višje sodišče v Ljubljani v celoti ugodilo zahtevku varčevalca, člana Zveze potrošnikov Slovenije. Naša akcija, ki traja že več kot 3 leta, je pomagala vsem varčevalcem Modrega varčevanja (približno 40.000 posameznikom), saj je banka v izvensodni poravnavi ponudila plačilo delne razlike v obrestih. Za naše člane, ki so se odločili, da vztrajajo na izplačilu celotnega zneska obresti po pogodbi, pa je ZPS zagotovila zastopanje na sodišču in prevzela stroške sodnega postopka (razen sodnih taks). Z uveljavljanjem pravic varčevalcev v sodnem postopku pa smo poleg tega pomembno vplivali tudi na poslovanje drugih bank na področju finančnih storitev - te svoje poslovanje že prilagajajo odločitvam sodišča.

Višje sodišče v Ljubljani je v svoji zadnji sodbi potrdilo odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani, da je pogodbeno določilo, v katerem je banka zapisala določanje višine obrestne mere za Modro varčevanje, nejasno. Ker je pogodbo v celoti pripravila banka, je treba pri razlagi takšnih določil uporabiti pravilo obligacijskega prava, ki pravi, da se nejasna določila razlagajo v korist druge stranke. Zato je sodišče odločilo, da je bila NLB ob koncu varčevanja dolžna varčevalcu izplačati obresti, kot so bile določene v sklepu, ki je veljal ob podpisu varčevalne pogodbe. Te pogodbene obrestne mere pa so bile zapisane v bančni brošuri, ki so jo varčevalci prejeli ob sklepanju pogodbe. Banka namreč varčevalcem ni predložila sklepa, na katerega se je sklicevala v pogodbi in v katerem je določila obrestne mere za vsako leto varčevanja, ampak je vsebino sklepa povzela v brošuro.

Banka je v pogodbi zapisala, da se obrestna mera poveča po vsakem zaključenem varčevalnem letu v skladu s sklepom banke. V sodnem postopku pa je to določbo razlagala tako, da je bilo dogovorjeno, da lahko s svojim vsakokratnim sklepom kadar koli in kakor koli spremeni obrestno mero, tudi navzdol. Do sedaj je bilo že s prvo sodbo, ki je bila sprejeta v teh zadevah, odločeno, da pomeni zniževanje obrestne mere kršitev pogodbe. Vendar pa je šele z zadnjo sodbo Višjega sodišča postala pravnomočna odločitev sodišča, da spornega pogodbenega določila o višini obrestne mere ni možno tolmačiti le tako, kot trdi banka, ampak tudi tako, kot je zatrjeval varčevalec, to je, da so obrestne mere za celotno dobo varčevanja dogovorjene tako, kot so zapisane v brošuri oz. sklepu, ki je veljal ob sklenitvi varčevalne pogodbe.

Za končno odločitev v sporu o pravilnem obračunavanju obresti bo treba počakati na odločitev Vrhovnega sodišča RS, saj je v prvi od teh zadev vrhovno državno tožilstvo že pred enim letom vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodbo višjega sodišča, kjer je prav tako opozorilo, da sodišče ni pravilno uporabilo pravilo obligacijskega prava o razlagi nejasnih pogodbenih določil.  Na Vrhovno sodišče sta bila podana tudi dva predloga za dopustitev revizije s strani tožnikov – varčevalcev, saj se sodna praksa v zadevah »modrega varčevanja«  razlikuje.