Večina potrošnikov sklepa depozite pri "svoji banki", pri tem pa ne pomisli, da bi morda lahko pri drugi banki privarčevali več, da so torej morda obrestne mere pri kateri od drugih bank ugodnejše. Mnogi menijo, da je varčevanje pri drugi banki povezano z zapleti in izgubo časa. Pa je res tako? Odločili smo se, da to preverimo v praksi.

Marca smo obiskali Hranilnico Lon, Factor banko in Hypo Alpe-Adria-Bank, ki so takrat za manjše zneske pri vezavi od 31 do 60 dni ponujale najugodnejše pogoje. Naša članica, ki ni njihova komitentka, je pri vsaki od njih sklenila depozit.

Postopek sklenitve depozita pri drugi banki se je izkazal za relativno preprost. Če želite prihraniti več, vam ga vsekakor priporočamo. Edini dodatni strošek je bila provizija za nakazilo. Odpiranje depozita je bilo najbolj preprosto pri Factor banki, kjer se depozit vplača in izplača prek vašega lastnega bančnega računa. 

Na Factor banki so pojasnili, da potrošnikom ne ponujajo osebnih računov in zato odprtje posebnega računa ni potrebno. Potrošnica je v poseben obrazec vnesla osebne podatke in številko svojega osebnega računa (pri svoji banki), s katerega bodo sredstva nakazana in na katerega se ji bodo obogatena tudi povrnila. Dobila je plačilni nalog s številko računa, na katerega je prek spletne banke nakazala prihranke (nakazilo bi lahko opravila tudi pri bančnem okencu). Gotovinsko vplačilo ni bilo mogoče. Kasneje je po pošti dobila dva izvoda pogodbe o depozitu, enega podpisanega pa je vrnila banki. Na dan, ko bo vezave potekla, bo banka po telefonu preverila, če želi skleniti nov depozit. Če tega ne bo želela ali pa je ne bodo uspeli priklicati, bodo sredstva z obrestmi prenesli na račun, ki ga je navedla ob sklenitvi depozita.

Pred sklenitvijo depozita pri Hranilnici Lon je morala potrošnica odpreti evidenčni račun za poslovanje s hranilnico. Zanj je dobila poseben kartonček z osnovnimi osebnimi podatki in številko računa. Odprtje je bilo brezplačno, prav tako ni imela stroškov z vodenjem in zaprtjem računa. Ker je naša članica obiskala hranilnico v popoldanskih urah, so jo opozorili, da nakazilo na evidenčni račun naslednji dan morda še ne bo mogoče, saj utegne trajati nekaj časa, da ga pripravijo. Ker je želela vezati sredstva čim prej, so ji ponudili, da jih nakaže na poseben račun hranilnice in ji izročili plačilni nalog z izpolnjenimi podatki. Sredstva je nakazala prek spletne banke, naslednji dan pa se je oglasila v hranilnici in podpisala depozitno pogodbo. Ko bo obdobje vezave preteklo, se bodo sredstva na evidenčnem računu sprostila in bo lahko razpolagala z njimi.

Hypo Alpe-Adria-Bank je potrošnici ponudila dve možnosti: odprtje transakcijskega ali varčevalnega računa. Naša članica se je odločila za varčevalnega, ki je brezplačen. Dobila je poseben kartonček za račun. To ponudba za depozit  tržijo pod imenom "Varčevalni račun 5 dni", zato bodo morala sredstva, ki se bodo sprostila po koncu vezave, na tem računu "odležati" še pet dni, preden jih bo lahko dvignila. Pogoj je tudi, da mora biti na računu vedno vsaj 20 evrov. Nakazovanje sredstev na varčevalni račun ni mogoče, zato je morala potrošnica ob podpisu pogodbe prinesti gotovino. Pri vezavi večjih zneskov je prenašanje gotovine neprijetno, res pa je, da ni stroškov (pre)nakazila.


Obrestne mere kratkoročnih depozitov (marec 2010)
 

Marčne obrestne mere kratkoročnih depozitov so se v primerjavi z januarskimi v povprečju nekoliko znižale. Tudi tokrat se primerjava ponudb izplača; še toliko bolj, če so vaši prihranki večji in jih želite vezati za daljše obdobje. Z informirano izbiro banke/hranilnice, ki ji boste zaupali prihranke za natanko eno leto, lahko pri znesku 5.000 evrov namesto 60 evrov "zaslužite" 160 evrov obresti.

Gibanje obrestnih mer kratkoročnih depozitov lahko spremljate na www.zps.si/osebnefinance.