Različne oblike varčevanja v bankah in hranilnicah so med slovenskimi potrošniki še vedno zelo priljubljene, čeprav so bile v preteklih letih stopnje rasti naložbenih trgov visoke. Poleg preprostih in kratkoročnih varčevalnih storitev so se mnogi odločili tudi za dolgoročnejše in kompleksnejše bančne oblike varčevanja, da bi tako prihranili sredstva za večje investicije - za nakup ali prenovo stanovanja, za pomoč otrokom pri reševanju njihovega stanovanjskega problema, za varnejšo starost... Mnogi varčevalci pa so bili ob koncu varčevanja razočarani, ko so ugotovili, da zbrana sredstva še zdaleč niso takšna, kot so upravičeno pričakovali glede na ponudbo, ki jim jo je dala banka ob sklenitvi varčevanja.

Problematiko Modrega varčevanja, s katero se že od leta 2006 naprej intenzivno ukvarja Zveza potrošnikov Slovenije, dobro pozna veliko slovenskih potrošnikov. Kaj se je zgodilo? Banke iz skupine NLB so vrsto let v nasprotju s pogodbenimi določili zniževale varčevalne obrestne mere ter s tem krepko prikrajšale varčevalce, čeprav so v informacijskih gradivih in pri sklepanju pogodb obljubljale drugače. Večina razočaranih varčevalcev je šele po izteku varčevanja ugotovila, kako nizki so privarčevani zneski, saj so banke zniževale obrestne mere enostransko, brez pojasnila in ne da bi varčevalce obvestile o tem.

Posredovanje Banke Slovenije

Banka Slovenije kot nadzornik trg je slovenske banke že leta 2003 in 2005 pozvala, naj pri sklepanju depozitnih pogodb upoštevajo naslednja pravila, saj so s takratno prakso tvegale, da bodo potrošniki sprožili spore in tožbe:

1. Vpogodbi mora biti možnost za spremembo obrestne mere dogovorjena in opredeljena tako, da ni odvisna le od volje ene stranke, ampak od vnaprej določenih objektivnih dejavnikov, na primer referenčne obrestne mere (TOM, EURIBOR,…). Sprememba obrestne mere torej nikakor ne more biti posledica odločitve ene pogodbene stranke, v tem primeru banke (35. člen Obligacijskega zakonika in judikat Vrhovnega sodišča RS iz leta 1996).

2. Banka mora primerno obveščati varčevalce o spremembah obrestnih mer in jim zagotoviti pravico, da v razumnem roku odstopijo od pogodbe, če se s spremembo obrestnih mer ne strinjajo (točka 5.3.1. Splošnih poslovnih pogojev bank v RS).

Po tej intervenciji Banke Slovenije v varčevalnih pogodbah, ki jih sklepajo slovenske banke z varčevalci, naj ne bi bilo več določil, ki bi bila v nasprotju z naštetimi pravili. To pa je za varčevalce, ki so dolgoročne varčevalne pogodbe sklenili pred spremembo take bančne prakse, žal slaba tolažba. Namesto, da bi NLB spremenila prakso tudi pri obstoječih varčevanjih, je po tihem računala, da tega ne bo nihče opazil. Iz sedanjih tožbenih zahtevkov in številnih poravnav pa je razvidno, da je banko k taki odločitvi bolj vodila želja po dobičkonosnosti kot pa načelo "skrbnosti bankirjev".

V Zvezi potrošnikov Slovenije zavračamo očitke, da je naša kampanja glede kršenja pogodbenih določil pri varčevalnih storitvah pred nekaj leti pogrevanje starih zgodb in pravno drobnjakarstvo. Iz zahtevkov varčevalcev, ki jih poznamo, je jasno, da so bili mnogi zaradi take prakse oškodovani za kar velike zneske. Poleg tega pa je to oškodovanje še kako aktualno, saj se večletna varčevanja, ki so bila sklenjena pred letom 2003, iztekajo prav zdaj. Oškodovani potrošniki torej prav zdaj ugotavljajo, da so privarčevali manj, kot pa jim je bilo obljubljeno. Očitno je tudi, da NLB do leta 2003 ni bila edina banka, ki je sklepala sporne varčevalne pogodbe, saj je Banka Slovenije pozvala Združenje bank Slovenije in vse slovenske banke, naj ukrepajo.

Je v pogodbi določeno, da se bo obrestna mera varčevanja postopno zviševala?

Je v pogodbi določeno, da lahko banka enostransko (s sklepom o obrestnih merah) spreminja obrestne mere varčevanja?

Če pogodba vsebuje takšna določila, nam lahko pošljete kopijo pogodbe in podatke o varčevanju (kopije hranilne knjižice, izpiske,…). Pripravljeni smo vam pomagati pri preverjanju, ali je vaša pogodba pravno sporna in ste zato oškodovani.