Banke enostransko in prikrito spreminjajo pogodbene obresti. Banke iz bančne skupine NLB že več let ponujajo potrošnikom Modro varčevanje, pri kateri varčevalci mesečno vplačujejo na varčevalno knjižico ali varčevalni račun najmanj znesek, ki je dogovorjen v pogodbi, lahko pa vplačujejo tudi višji znesek.

Banka je v tipski varčevalni pogodbi določila obrestno mero za prvo leto varčevanja, zapisala pa je tudi, da se bo ta spreminjala s sklepi banke. V pogodbi je izrecno navedeno, da se v skladu s sklepom banke "obrestna mera poveča",ko se konča posamezno pogodbeno leto, "povišana obrestna mera" pa velja le pod pogojem, da varčevalec vplačuje mesečne pologe do konca tekočega pogodbenega leta. Banka nikjer v pogodbi ne omenja možnosti, da bi se lahko obrestna mera tudi znižala, kaj šele, da bi se lahko znižala celo pod izhodiščno obrestno mero. In vendar so banke iz bančne skupine NLB s svojimi sklepi postopoma, enostransko in prikrito zniževale pogodbeno dogovorjene obrestne mere, varčevalcev pa o tem sploh niso obveščale.

Oglas banko zavezuje

Obligacijski zakonik v 24. členu določa, da oglasi v tisku, na letakih, radijski, televizijski, ali kateri drugi oglasi, štejejo kot vabila k ponudbi pod pogoji, ki so v njih objavljeni.

NLB je Modro varčevanje oglaševala v svoji zloženki in tudi na svojih spletnih straneh. V oglasu je bil objavljen primer izračuna obresti, iz katerega je jasno razvidno, da bo obrestna mera vsako naslednje varčevalno leto višja. V zloženki (oktober 2001) so npr. navedene naslednje obrestne mere: 1. leto 3,55 %, 2. leto 4,15 %,3. leto 4,45 %, 4. leto 4,75 % in 5. leto 5,45 %. Tudi iz grafičnega prikaza v zloženki je razvidno, da bo privarčevani znesek vsako leto višji. Banka je v oglasu tudi zapisala: "Za vsako zaključeno varčevalno leto od drugega leta naprej je obrestna mera višja."

Banka je torej javnosti ponudila obliko varčevanja, pri kateri bodo obrestne mere vsako naslednje pogodbeno leto višje. Varčevalci so se odzvali na to vabilo in "pod objavljenimi pogoji" sklenili z banko pogodbe o varčevanju. Zato objavljeni pogoji banko zavezujejo.

Enostranska interpretacija pogodbenih določil

Banka Domžale d. d., s katero smo v imenu našega člana reševali prvi sporni primer Modrega varčevanja, je pogodbene določbe razlagala tako, da lahko banka z vsakokratnim sklepom enostransko spreminja obrestne mere in da jih lahko celo zniža. Že tri tedne po sklenitvi pogodbe je banka s sklepom znižala vse razrede obrestnih mer, izhodiščna obrestna mera 3,65 % pa se je že prvo varčevalno leto znižala na 2,45 %. Naslednje varčevalno leto je varčevalec sicer napredoval v višji razred, vendar je bila obrestna mera v tem razredu zaradi znižanja obrestnih mer v vseh razredih drastično nižja od obrestne mere, ki je veljala prvo varčevalno leto. S tem je banka obrestno mero 5,45 %, ki jo je obljubljala za zadnje varčevalno leto, znižala na borih 0,40 %.

Banka je tako popolnoma ignorirala določilo v pogodbi (6. člen tipske pogodbe o Modrem varčevanju), kjer je jasno zapisano, da se ob vsakem zaključenem pogodbenem letu obrestna mera "poveča" v skladu s Sklepom o obrestnih merah Banke Domžale. Banka v pogodbi govori le o »povišani obrestni meri«, nikjer pa o znižanju obrestne mere!

Obligacijski zakonik v poglavju o razlagi pogodb v 1. odstavku 82. člena pravi, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Če je torej v pogodbi določeno, da se obrestna mera povečuje, bi se morala ta realno povečevati.

Pri interpretaciji pogodbenih določil je treba upoštevati tudi določilo 83. člena Obligacijskega zakonika, ki pravi, da se pogodba tolmači v korist tiste stranke, ki je ni sestavljala. Glede na dejstvo, da je tipsko pogodbo sestavljala banka, je treba pogodbena določila razlagati v korist varčevalcev. Ne gre spregledati tudi 5. odstavka 22. člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki določa, da je treba morebitna nejasna določila pogodbenih pogojev razlagati v korist potrošnikov. Četudi bi bilo torej dejansko sporno, ali sta se pogodbeni stranki pogodbe o Modrem varčevanju dogovorili za naraščajoče obresti ali ne, bi bilo treba takšno nejasno pogodbeno določilo razlagati v korist potrošnikov, kar seveda pomeni, da je bila dogovorjena naraščajoča obrestna mera.

Nezakonitost enostranskega spreminjanja pogodbeno dogovorjenih obresti

Obligacijski zakonik v 35. členu določa, da mora biti predmet obveznosti v pogodbi določen, ali vsaj določljiv, sicer je pogodba nična. V 1. odstavku 38. člena Zakonik tudi določa, da je predmet obveznosti določljiv, če pogodba vsebuje podatke, s katerimi je predmet obveznosti mogoče določiti, ali če sta stranki določitev predmeta obveznosti prepustili nekomu tretjemu.

Zakon o varstvu potrošnikov v 6. alineji 3. odstavka 24. člena med nepoštene in s tem nične pogodbene pogoje uvršča med drugim tudi pogodbeno določbo, s katerim se podjetju dovoljuje, da enostransko spremeni pogodbene pogoje, ki so bistveni za pogodbeno razmerje.

Banka torej ne more sama spreminjati obrestne mere, dogovorjene v pogodbi. Določilo v tipski pogodbi o Modrem varčevanju, da lahko banka s svojim sklepom enostransko spreminja obrestne mere, je nično. Obrestne mere lahko banka spremeni le na tri načine: sporazumno z varčevalcem, spremembo lahko veže na objektivne kriterije (npr. na spremembe SITIBOR-a oz. EURIBOR-a, t. j. referenčne medbančne obrestne mere slovenskih oz. evropskih bank), ali pa stranki prepustita določitev obrestne mere tretji strani.

O nedopustnosti enostranskega spreminjanja pogodbenih obrestnih mer s sklepi banke je že pred sprejetjem Zakona o varstvu potrošnikov odločalo tudi Vrhovno sodišče v judikatu opr. št. II Ips 673/94 z dne 4. 4. 1996. Sodišče je odločilo, da je spreminjanje obrestnih mer s sklepom banke veljavno le v primeru, če so sklepi sprejeti tako, da je v njih prišel do izraza »objektivni kriterij«. Če je bilo dogovorjeno le spreminjanje obresti, ni pa bila določno dogovorjena njihova višina, je treba pri dokončnem obračunu med strankama pogodbeno voljo strank razlagati po splošnih načelih obligacijskega prava.

Zaradi ničnosti pogodbenega določila, da se obresti spreminjajo s sklepom banke, je treba pogodbeno voljo strank tolmačiti po splošnih načelih obligacijskega prava. Iz besedila pogodbe in iz primera izračuna obresti, ki ga je oglaševala NLB d. d., so razvidni pogoji, pod katerimi je bila pogodba sklenjena. Dogovorjena je bila rastoča obrestna mera, iz primera izračuna pa je tudi razvidno, kako naj bi obrestna mera naraščala.

Naš nasvet varčevalcem

Varčevalcem svetujemo, da zahtevajo od banke izplačilo obresti najmanj po obrestnih merah, kot so bile obljubljene v oglasu (primer izračuna obresti). Zahtevek do banke zastara v treh letih po izplačilu pogodbenih obresti.

Banka varčevalcu, ki posumi, da gre za nezakonito obračunavanje obresti in od nje zahteva, da mu posreduje točen obračun obresti, tega zahtevka ne sme zaračunati kot posebne bančne storitve, saj gre za reklamacijo nepravilno opravljene bančne storitve. Ugotovili smo, da Banka Domžale d. d. za izdajo obračuna obresti zaračunava celo 82,46 evrov (20.000 SIT), kar marsikaterega varčevalca odvrne od vložitve reklamacije.

Pričakujemo, da bodo banke iz bančne skupine NLB odpravile nezakonitosti pri obračunu obresti iz pogodb o Modrem varčevanju in tako zavarovale svoje dobro ime ter ohranile zaupanje varčevalcev. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije smo se odločili, da bomo našim članom - varčevalcem Modrega varčevanja - pomagali pri uveljavljanju njihovih pravic.

V opisanem primeru našega člana je obrestna mera v zadnjem petem letu varčevanja namesto obljubljenih T+5.45 % znašala borih T+0,40 %.

Banka ne more sama spreminjati obrestne mere, dogovorjene v pogodbi. Določilo v tipski pogodbi o Modrem varčevanju, da lahko banka s svojim sklepom enostransko spreminja obrestne mere, je nično.