Cilj Enotnega območja plačil v evrih SEPA je prostor, v katerem bodo potrošniki, podjetja in drugi akterji po vsej Evropi pod enakimi pogoji izvajali in prejemali plačila v evrih, ne glede na to kje se nahajajo.

Kako se izvaja SEPA?

SEPA kreditna plačila

SEPA direktne obremenitve

SEPA kartični okvir

Kaj SEPA prinaša potrošnikom?

Kako se izvaja SEPA?
Čeprav v Evropski Uniji že od leta 2002, v Sloveniji pa od leta 2007, uporabljamo skupno evropsko valuto evro, so plačilni sistemi in plačilni instrumenti v EU ostali nacionalni. Kot posledica je čezmejno negotovinsko poslovanje ostalo drago in zamudno, razdrobljenost trga plačilnih storitev po državah pa preprečuje nujno potrebno povečanje konkurence med ponudniki. Da bi omogočila integracijo evropskega trga plačilnih storitev, je Evropska Komisija skupaj z Evropsko centralno banko določila cilje in časovne okvire za uvedbo enotnega območja plačil v evrih. Nalogo dokončnega oblikovanja in uvajanja sprememb je dobil bančni sektor, ki je v ta namen ustanovil Evropski svet za plačila. V Sloveniji je ta naloga pripadla članu Sveta, Združenju bank Slovenije. Pravni okvir SEPA je nova evropska Direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu iz leta 2007, že leta 2001 pa je Komisija z Uredbo o čezmejnih plačilih v evrih izenačila cene čezmejnih plačil z domačimi, da bi dodatno spodbudila banke k hitrem iskanju novih rešitev.

Novi plačilni instrumenti in infrastrukture, ki jih uvaja SEPA, se nanašajo na tri glavne skupine.

1. SEPA kreditna plačila
Kreditna plačila so tista plačila, ki jih sproži plačnik. Najbolj uporabljani kreditni plačili sta plačilni nalog in posebna položnica, ki ju posredujemo banki, da naše obveznosti prenese na prejemnika. Shema SEPA za kreditna plačila vsebuje enotna previla in postopke za njihove izvedbo, obenem pa določa časovni okvir, v katerem morajo biti ta plačila izvedena. Po novi zakonodaji bo maksimalen čas za izvršbo en deloven dan, do leta 2012 pa velja prehodna zgornja meja treh delovnih dni. Za identifikacijo prejemnika plačila bomo uporabljali mednarodno številko bančnega računa IBAN in bančno identifikacijsko kodo BIC.

2. SEPA direktne obremenitve
Direktna obremenitev je transakcija, pri kateri upnik sproži prenos sredstev na podlagi pooblastila plačnika. Direktna obremenitev je lahko tudi večkratna, največkrat pa jo uporabljamo za poravnavo rednih obveznosti, kot so računi za telefon, elektriko,… SEPA shema določa enotna pravila za izvedbo, preklic in rok izvršitve direktnih obremenitev. Plačila bodo izvršena v roku 5 delovni dni za prvo plačilo, ali dveh delovnih dni za ponavljajoča plačila. Tudi pri direktnih obremenitvah, ki bodo zdaj možne tudi izven Slovenije, prav tako uporabljamo IBAN in BIC.

Kje najdemo IBAN in BIC? Z našim IBAN in BIC nas mora seznaniti naša banka, o podatkih prejemnika pa prejemnik sam. Poleg tega moramo v nalog vnesti tudi podatke o prejemniku plačila. Natančnost pri vnašanju podatkov je nujna, saj drugače plačilo ne bo izvedeno ali pa vam bo banka za dodatno poizvedbo zaračunala visoke kazni.

3. SEPA kartični okvir
Kartična plačila so vsa plačila, ki jih izvajamo z debetnimi karticami, karticami z odloženim plačilom in s kreditnimi karticami. SEPA ureja nova enotna pravila, ki jih morajo izpolnjevati izdajatelji kartic, pridobitelji kartičnih shem in kartična plačilna infrastruktura. S kartico, ki izpolnjuje SEPA standarde, bomo lahko plačevali po vsem evrskem območju. Kartice, bankomati in plačilni terminali bodo nadgrajeni s čipno tehnologijo, ki omogočajo večjo varnost pred zlorabami kot stare kartice z magnetnim zapisom. Rok za implementacijo vseh sprememb na področju kartic je 1. januar 2011, od 1. januarja 2008 pa morajo banke že ponujati prve kartice s čipno tehnologijo.

Več informacij o SEPA lahko najdete na spletnih straneh Banke Slovenije, Združenja bank Slovenije in bank.

Kaj SEPA prinaša potrošnikom?

- Pri čezmejnem poslovanju z državami članicami SEPA (članice evroobmočja, Islandija, Norveška, Lichtenstein in Švica) bomo uporabljali iste plačilne instrumente kot pri domačem poslovanju.

- V primeru bivanja ali poslovanja v tujini bomo lahko uporabljali isti bančni račun kot ga uporabljamo doma.

- Naše SEPA bančne kartice bodo uporabne na celotnem območju enotnih plačil, obenem pa bodo zaradi nove tehnologije veliko varnejše.

Ker nam bo v celotnem SEPA območju omogočeno poslovanje le z enim bančnim računom, se lahko teoretično odločimo za najboljšega ponudnika iz katerekoli države članice. To je za potrošnike zelo dobra novica, saj bi na ta način dobili dostop do veliko ugodnejših in pogosto kvalitetnejših ponudnikov iz drugih držav članic, na naše banke pa bi bil s tem izveden konkurenčni pritisk, ki bi jih spodbudil k ponudbi boljših storitev. Ker je danes v EU zaradi nezaupanja bank do rezidentov drugih držav članic v tujini praktično nemogoče odpreti ugoden bančni račun, lahko le upamo, da se bodo na našem trgu pojavili novi ponudniki in na njem spodbudili konkurenco. Ločeni nacionalni trgi, na katerih smo potrošniki »ujeti«, nam prinašajo velike stroške, bankam (ki so pogosto prisotne na več nacionalnih trgih hkrati) pa zelo udobne in neupravičene dobičke.