Potrošnike je prejšnji teden dodobra razburila raziskava Evropske komisije o tarifah v plačilnem prometu. Pokazala je namreč, da slovenski potrošniki za naš bančni račun odštejemo osmo najvišjo ceno v EU. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije že dlje časa opozarjamo na problematiko rastočih cen plačilnega prometa, ter zato razpolagamo tudi s podatki, ki kažejo, da naše banke niso bile vedno tako drage.

Potrošnike redno obveščamo o cenah plačilnega prometa z modeloma tradicionalnega potrošnika, ki z banko posluje na bančnem okencu, in e-potrošnika, ki se poslužuje elektronske banke. Brez modeliranja si je namreč zelo težko ustvariti sliko o tem, katera banka je dražja od druge. Modelna potrošnika, ki na leto opravita transakcije iz tabele 1, na leto za poslovanje z banko plačata naslednje stroške (tabela 2).

Poslušajte: Izjava Boštjana Krisperja, finančnega strokovnjaka ZPS

{play}images/stories/izjave/bkrisper_ceneplacilnipromet.mp3{/play}

Iz rezultatov modeliranja je razvidno, da niso vse banke enako drage. Z zamenjavo banke "tradicionalni" potrošnik letno lahko prihrani največ 141,48 evrov, "e-potrošnik" pa 67,61 evrov.

Tabela 1: poslovanje modelnih potrošnikov

Tabela 2: primerjava letnih stroškov modelnih potrošnikov

* Pri izračunu smo za potrebe primerjave upoštevali strošek članarine za MasterCard v višini 12 €, ki pa jo pričnejo zaračunavati z letom 2010.

Kaj storiti?

Kogar je možni letni prihranek prepričal, da bi bilo pametno zamenjati banko, si lahko prebere brošuro ZPS o zamenjavi banke in si ogleda navodila Združenja bank Slovenije, ki so na voljo v vseh bančnih poslovalnicah.

V Sloveniji le vsak četrti potrošnik posluje z elektronsko banko. Ostali potrošniki so še bolj priklenjeni na svojo banko, saj so prisiljeni izbrati poslovalnico, ki se nahaja v bližini doma ali dela. Abanka, Gorenjska banka, NKBM, NLB in Raiffeisen banka ponujajo cenejše plačilo posebnih položnic na nekaterih bankomatih v lasti banke. Letni prihranek po našem modelu lahko znaša do 43 evrov. Potrošnikom svetujemo, da se pozanimajo, če se v njihovi bližini nahaja bankomat, ki takšna plačila omogoča ter si preberejo članek v Reviji VIP 10/2009 ali na spletni strani ZPS.

Veliko potrošnikov, ki so najeli dolgoročen kredit, je "priklenjenih" na svojo banko, saj so se z najemom kredita zavezali, da bodo do njegovega odplačila poslovali pri isti banki. Menimo, da so takšna pogodbena določila v nasprotju z zakonodajo o varstvu konkurence. Upamo, da bo Urad za varstvo konkurence v prihodnosti preučil spornost takšnega ravnanja bank, obenem pa preveril, če gre pri podražitvah za omejevalne sporazume.

Kako so banke dražile svoje storitve?

Vsi se spomnimo drastičnih bančnih podražitev iz časov prehoda na evro. Pri ZPS ugotavljamo, da so banke tudi v preteklem letu dražile svoje storitve. Iz tabele 3 je razvidno, koliko več morata od maja 2008 do danes za poslovanje z bančnim računom plačati naša modelna potrošnika pri bankah. V tabelo smo vključili banke, ki so se v tem obdobju podražile za več kot 10 odstotkov.

Tabela 3: najvišje podražitve v poslovanju maj 2008 / sept 2009

Dejanski obseg podražitev vodenja bančnih računov, plačevanja s plačilnimi nalogi in bankomatnih dvigov na bankomatih druge banke pa je najbolje razviden iz podatkov iz novembra 2005.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije smo prepričani, da astronomske podražitve niso opravičljive z rastjo stroškov, na kar se banke praviloma sklicujejo. Menimo, da banke plačilni promet izkoriščajo kot enostaven vir zaslužka in nadomestilo za izpade iz obrestnih prihodkov. V zadnjem letu potrošniki plačujejo tudi slabo upravljanje bank s kreditnimi tveganji pred finančno in gospodarsko krizo. Sklepamo, da se pri plačilnem prometu, pa še kje drugje, v Sloveniji z redkimi izjemami soočamo s popolno odsotnostjo odgovornosti bankirjev do svojih strank.

Mesečni strošek vodenja TRR

* Izpisek v pisni obliki, če je samo elektronsko je 1,60 €

Predpostavili smo plačilni nalog v višini 100 €

Dvig gotovine na bankomatu druge banke

Banke/hranilnice, ki ne zaračunavajo stroškov dviga gotovine na bankomatu druge banke: Banka Sparkasse d.d, BKS Bank AG, Banka Volksbank d.d., Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Hranilnica in posojilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria Bank d.d., Raiffeisen banka d.d. in UniCredit banka Slovenija d.d.

*brezplačno tudi na bankomatih NLB
**Samo na nekaterih bankomatih v neposredni bližini bankomatov Gorenjske banke ter v bankomatski mreži Activa ATM
***brezplačno tudi na bankomatih Banke Celje
****brezplačno tudi na bankomatih Poštne banke
*****brezplačno tudi na bankomatih NKBM
******Od 4. dviga dalje
******* Od 2. dviga dalje

Podatke smo črpali s spletne strani Banke Slovenija, dne 29.09.2009 in spletnih strani bank.

Podatke za november 2005 smo črpali iz dokumenta "Analiza tarif za storitve plačilnega sistema", Banka Slovenije, April 2007

V času spremljanja cen leta 2005 je bila današnja UniCredit banka Slovenija še nekdanja Bank Austria Creditanstalt d.d.